Žerjav: Morda bomo plačo znižali Štruklju

LJUBLJANA – Vladni varčevalni predlogi predvidevajo znižanje plač v javnem sektorju, odzivi nanje pa so precej ostri, sindikati napovedujejo celo stavko. Na nacionalni televiziji so svoja mnenja javnosti predstavili Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Boštjan Vasle (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), Dušan Semolič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja) in Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije.

Preprečiti grški scenarij

Policisti napovedujejo stavko 18. aprila, ob morebitnih nemirih pa jih ne bo poleg. »Kar se tiče rožljanja z orožjem; vsi smo videli, Evropa to počne in dejstvo je, da takšnih primanjkljajev, kot smo jih imeli do zdaj, ne moremo več imeti. Preprečiti moramo grški scenarij,« pravi Radovan Žerjav. Ponavlja, da so ukrepi zdaj na mizi za pogovore, svoje predloge naj dajo tudi sindikati. Brez resne zareze v javno porabo do leta 2015 ne bomo mogli izravnati prihodkov in odhodkov, dodaja.

Premalo časa za pogajanja

Branimir Štrukelj meni, da se tako hitro ne da dogovoriti o teh ključnih vprašanjih, 15-odstotno znižanje je povsem nesprejemljivo. Tudi Sviz je potrdil, da teh posegov v plače ne sprejema. Vizjak pravi, da so predlagali nabor ukrepov po vseh resorjih, ugotavlja pa tudi, da so v plače posegali že leta 2009. V javnem sektorju ni bilo zniževanja plač, dogajale so se vedno nove zaposlitve, denarja za plače pa je šlo tako več. »Prav je, da razmislimo tudi o tem, da sindikati predlagajo, kaj storiti. Mi smo se pripravljeni o tem pogovarjati,« še poudarja in dodaja, da je časa vse manj.

Žaljivo do zaposlenih

»Žaljivo je, da gospod Vizjak vedno ponavlja, da javni uslužbenci nismo nič prispevali. Imamo zamrznjene plače, to je žaljivo do zaposlenih,« odgovarja Štrukelj. Niti o regresu se v enem tednu ne moremo dogovoriti, morda bi se lahko pogajali do konca leta, umirjeno. Ukrepi gredo v napačno smer, v krepitev ideologije neoliberalizma, pravi Štrukelj. »To pa je res zdaj totalen populizem,« pravi Žerjav. Ponavlja, da bo pristop selektiven, tisti, ki imajo zelo nizke plače, ne bodo tarča posegov. »Morda pa bo med takimi gospod Štrukelj.«

Za odpravo nesorazmerij

Jelka Mlakar (Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije) skrbi, da se morajo odločiti prehitro. Pripravljeni so na pogovor, tako kot vedno doslej. »Vsi nismo na enakem, mi zahtevamo odpravo nesorazmerij, 15 odstotkov za vse je nesprejemljivo,« poudarja. Vizjak ji pritrjuje, nasprotuje pa oblikovanju stavkovnih odborov, še preden so na mizo dali svoje predloge za pogajanja.

Slaba napoved za gospodarstvo

Alenka Bratušek (PS) poudarja, da pet dni časa za pogajanja ni dovolj in da nam Evropa ne nalaga znižanja plač, temveč znižanje primanjkljaja, kar pa ni enako. Meni, da bo po uvedenih ukrepih gospodarski položaj le še slabši. Vizjak jo je opozoril, da bi morali krizo začeli reševati že prej.

Jemati, kjer ne bi smeli

Semolič opozarja, da nameravajo upokojencem jemati, kjer ne bi smeli, Vizjak pa zanika, da gre le za jemanje pravic, ampak želijo spodbuditi gospodarstvo k investiranju: »Ohranjamo nedotaknjen dodatek za rekreacijo za upokojence z nizkimi pokojninami. Posegamo v višje pokojnine, ampak v najnižje, v tiste do 414 evrov, pa ne, tam ohranjamo dodatek na isti stopnji.« Semolič opozarja na ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in preostale ukrepe, ki zadevajo tudi mlade družine.

Bratuškova: Papirja nismo dobili

Bratuškova želi od vlade dobiti papir s številkami, Žerjav pa od njih pričakuje konkretne predloge o ukrepih, ki jih na mizo niso dobili, vsaj njena stranka ne. »Zato naj minister ne govori o knstruktivnih pogajanjih, če ne vemo, o čem se bomo pogovarjali,« pravi, Žerjav pa jo provocira, kako ve toliko o ukrepih, če papirja niso dobili. »Kako lahko kritizirate na podlagi medijev?« jo sprašuje.

Plačevali bodo šibki

Matevž Frangež (SD) pravi, da je grški scenarij še daleč od slovenske realnosti, skrbi pa ga, da smo v štirih letih 'pridelali' več dolga kot prej v 15 letih skupaj. Priložnost želi dati socialnemu dialogu. Socialno najšibkejši niso povzročili krize, jo bodo morali pa plačevati, pravi, zato bi se rad izognil radikalnemu posegu v pravice ljudi, kar so želeli narediti denimo s pokojninsko reformo.

Boštjan Vasle opozarja, da se Slovenija v zadnjih letih kljub opozorilom ni dovolj potrudila za znižanje primanjkljaja, zato pa morajo biti zdaj ukrepi nekoliko ostrejši. Tudi če bi letos privarčevali nekaj več kot 800 milijonov evrov, še ne bi izpolnili cilja, ampak bi ga šele prihodnje leto.

Prazna vreča

Jani Ivan Ulaga (predstavnik Obrtne zbornice Slovenije) pravi, da nam iz meseca v mesec pada tudi BDP, kar pomeni, da se bodo prihodki še zniževali, ter dodaja, da samo varčevalni ukrepi krize ne bodo rešili. »Vreča je prazna, naslednji mesec bo še bolj,« pravi in se vprašuje, od kod jemati.

Mlakarjeva oporeka Žerjavu in njegovemu kritiziranju, da se socialni partnerji niso pripravljeni pogajati. Vse se dogaja prehitro, meni. Ulaga pravi, da mora biti plačano delo, ne pa pravica, Semolič pa trdi, da bi moral biti pristop do javnega sektorja nekoliko drugačen. K izhodu iz krize naj prispevajo tisti, ki imajo, pravi, med njegovimi predlogi pa je tudi uvedba novih davčnih razredov in 50-odstotna obdavčitev tistih, ki imajo in dobijo največ. Vizjak je predlogov vesel in meni, da bo 50-odstotna obdavčitev tudi uveljavljena.

O soljenju pameti

Ponavlja, da so ukrepi selektivni, ne zadevajo pa socialno šibkejših. Zato ne govorite, da so naši ukrepi socialna razgradnja, pravi: »Ne solite nam pameti,« pravi Bratuškovi, češ da v treh letih, ko je bila direktorica direktorata za proračun, niso storili nič.

Žerjava skrbi, kdo bo plačal večji davek na nepremičnine in DDV, saj tu ni mogoče zagotoviti selektivnosti.

Semolič se ne strinja z 90 odstotki ukrepov

Semolič pravi, da precej predlogov vlade podpira, na nekatere pa ne bodo pristali za nobeno ceno. Pripravljen je na sestankovanje in iskanje kompromisov, vlado pa poziva, da bo pri nekaterih postavkah vztrajal do konca. Vizjak ne ve, o čem se bodo pogajali, ker Semolič našteva ukrepe, ki zadevajo 90 odstotkov vseh in se z njimi ne strinja. V enem tednu se da marsikaj narediti, če je volja, še pravi. Bratuškovo skrbi, da bo kriza še večja, referenduma v državnem zboru pa načeloma ne podpirajo.