Zgodovinsko odkritje pod Gorjanci

»Ta jama bo dolga več kot 10 kilometrov, če nam bo uspelo povezati te dele z izvirom Studene. Smo na dobri poti, da to postane. S tem odkritjem smo pokazali, da smo na pravi poti, da raziskujemo v pravo smer. Vsak jamar si želi, da bi našel nekaj, česar ni še nihče videl. Ti prostori, te dvorane, ta kader, ta voda, ki smo jo našli naši jamarji s prijatelji. Upam trditi, da obstaja povezava med Gorjanci in porečjem reke Krke. Voda je bila in ostala vir življenja. Voda, ki smo jo našli, o tem sem prepričan, je bolj kakovostna kot tale tule. Morda bo nekoč to naše odkritje pomembno za oskrbo s pitno vodo,« je na dušek, jame ima v srcu, izjemno odkritje opisal ​Brane Čuk, več kot pol stoletja je že jamar, 19 let je bil predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki. Tod se o jamah govori že skoraj 100 let.

Kapnikov ne manjka. FOTO: Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Brane Čuk je navdušen nad mladim jamarskim rodom. FOTO: Drago Perko

Novomeški taborniki

»Leta 1937 so narasle vode odprle vhod v danes Kostanjeviško jamo nad izvirom Studene. V 50. letih minulega stoletja je tedanja oblast začela urejati jamo za oglede, a je zmanjkalo denarja. Prelomnica pomeni obisk novomeških tabornikov, ki so leta 1962 našli vhod v jamo, ustanovili so klub, od leta 1964 tudi sekcijo v Kostanjevici, kjer od leta 1969 deluje naš klub,« je Brane opisal zgodovino, potem pa besedo predal mlademu rodu, ki je med 24. januarjem 2022 in 24. januarjem letos poskrbel za preboj. Pred tem so svoja raziskovanja ustavili pri kar 130 metrov dolgem in 32 metrov z vodo polnem sifonu. Zato so vse sile usmerili v iskanje novih poti, trud je obrodil sadove.

Pri polhih

»24. januarja 2022 na rojstni dan sem hotel v jame. Ker je bilo sredi tedna, ni imel nihče časa. S psom Zevsom sva se odpravila na Gorjance iskat nove prehode. Bilo je malo snega, kar je bilo idealno za iskanje dihalnikov, kjer piha ven topel zrak. Po treh urah sva s psom prišla do lesene hiške ob drevesu. Izkazalo se je, da je stara polšna, s katero domačini lovijo polhe. Odmaknil sem jo, v meni je butnil topel zrak, čutil sem prepih,« danes 41-letni Matjaž Čuk opiše začetke odkritja. Radovednost jim ni dala miru, lotili so se dela in raziskovanja. Da bi imeli pri sebi ves čas logistiko, jim je novomeška škofija dovolila, da na njeni zemlji postavijo bivalni kontejner, od koder pozorno spremljajo vsako raziskovalno akcijo, ki traja tudi po 12 ur. Od takrat je bilo izvedenih več kot 70 jamarskih akcij, največ prav v prvih mesecih po odkritju, ko je bilo v štirih mesecih opravljenih več kot 25 akcij. Večina raziskovanj je bila namenjena širjenju izjemno zahtevnih in neprehodnih ožin. Do zdaj je bilo premaganih devet trdovratnih ožin. Konec oktobra 2022 je bila dosežena trenutno najnižja izmerjena točka v tako imenovani Dvorani novega upanja na globini 305 metrov, kar ostaja uradna izmerjena globina brezna. Ker gre za zelo zahtevno jamo, so bila naslednja leta namenjena sistematičnemu širjenju ožin.

Na Dolenjskem se bodo raziskovanja nadaljevala. FOTO: Drago Perko

Letos so šli korak dlje: 17. januarja sta si dva tuja jamarja zaželela ogleda jame, spremljala sta ju Matevž Marinko iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana in domači jamar Matjaž Čuk. Izraelska jamarja, gosta, sta bila navdušena nad slovenskim podzemnim svetom. Matevž, ki velja za hitrega jamarja, je napredoval precej hitreje – tako daleč in tako spretno, da je odkril ogromne dvorane, vsem zbranim v jami je zaigralo srce, prav tako pa vsem, ki so na planem spremljali akcijo. Odkrite dvorane so visoke več deset metrov in dolge po 50 metrov, največji kapnik višine tja do 10 metrov, v jami kar mrgoli izjemnih kapnikov, predvsem pa netopirjev. Teden dni za tem so se jamarji v postavi Matjaž Čuk, Adam Likar, Matevž Marinko, Mikail Tertični (oba člana Društva za raziskovanje jam Ljubljana), Maks Petrič (Šaleški Jamarski Klub Podlasica) spet veselili, z njimi pa tudi logistična ekipa na planem v postavi Peter Arnšek, Brane Čuk, Risto Sovčev.

Adam Likar in Matjaž Čuk sta predstavila najnovejša odkritja. FOTO: Drago Perko

Jamarji so v soboto prišli do kanjona reke Studene 305 metrov pod površjem. Brezno Gorjanc, tako so poimenovali odkritje, je tako razkrilo verjetno največji jamski sistem najgloblje na območju Dolenjske. Jamski sistem, ki so ga odkrili, je skoraj zagotovo povezan z jamskim sistemom Kostanjeviške jame, saj Studena teče dva kilometra od vhoda vanjo. Odkrivanje na Dolenjskem pa je potrdilo, da je v slogi (društev) moč. Tako želijo tudi nadaljevati.