Zidali cerkev in umrli, nesreča v Odrancih usodna za osem ljudi

Po pisnih podatkih je bil davnega leta 1322 prvič omenjen kraj Odranci, ki je danes tudi sedež istoimenske občine. Ta je po površini najmanjša v Sloveniji, tvori jo samo ena vas s 1600 prebivalci.

Prihodnje leto bo praznovala 60 let.

Leta 1862 so v Odrancih zgradili kapelo sv. Trojice s preprostim oltarjem s kipoma Marije z Jezusom in sv. Jožefa. Kapela je stala do leta 1965, ko je cerkveni odbor zemljišče, na katerem je bila, odstopil občini. Leta 1760 so Odranci spadali še v pražupnijo Turnišče, nato v novoustanovljeno župnijo Beltince, leta 1944 pa so ustanovili samostojno odransko duhovnijo, ki je leta 1961 postala samostojna župnija. Ob ustanovitvi samostojne župnije je bilo določeno, da bo nova župnijska cerkev stala na prostoru, kjer je bila kapela, saj drugega stavbnega zemljišča župnija ni imela. Izkazalo pa se je, da ta prostor ni bil primeren, ker je bil preozek. Pozneje so na podlagi darov pridobili novo zemljišče.

Postavili leseno

Med gradnjo cerkve pa se je zgodila huda nesreča, 14. marca 1966 se je podrla cerkvena kupola, pri čemer je življenje izgubilo osem ljudi. Pozneje so žrtvam na trati pred cerkvijo postavili spomenik, na katerem so vklesana njihova imena, po njih je poimenovanih tudi osem stebrov v cerkvi. Načrte za cerkev sv. Trojice je sicer že leta 1946 naredil asistent Jožeta Plečnika, Janez Valentinčič, toda takratna oblast ni hotela izdati gradbenega dovoljenja, zaplenila je celo ves material za novo cerkev ter zaprla župnika in cerkvene odbornike. Ker cerkve niso smeli zidati, so si verniki leta 1950 postavili leseno, ki je služila za redno bogoslužje kar 17 let. Novo cerkev so nato dokončali leta 1967, kar pomeni, da bo prihodnje leto slavila 60-letnico.

Odranci se torej danes ponašajo s cerkvijo sv. Trojice, na katero so ponosni, in župnikom Lojzetom Kozarjem ml., vsestransko dejavnim duhovnikom, ki opravlja tudi službo generalnega vikarja v Škofiji Murska Sobota, sicer pa nečakom Alojzija Kozarja, prvega odranskega župnika, dolgoletnega dekana in pisatelja, po katerem je danes poimenovan prostor okrog cerkve, Trg Alojza Kozarja.