EES je od poskusne uvedbe lansko jesen pomagal na mejah prepoznati tudi več kot 600 oseb, ki so predstavljale varnostno tveganje za Evropo.
Do odvzetih biometričnih podatkov dostopajo vse članice v sistemu EES. FOTOGRAFIJE: Reuters
Prevozniki iz neevropskih držav so nezadovoljni.
Lani je Slovenija na zunanjih schengenskih mejah skupaj s preostalimi državami članicami začela prehodno uvajati digitalni sistem vstopa in izstopa Entry/Exit System (EES), katerega namen je povečanje učinkovitosti mejnih kontrol ter preprečevanje zlorab identitete in nedovoljenega prebivanja v EU. Pri nas EES izvajamo na treh mejnih prehodih za mednarodni zračni promet (Ljubljana Brnik, Maribor Slivnica in Portorož) ter dveh mejnih prehodih za mednarodni morski promet v Kopru in Piranu.
Poleg zbiranja osebnih podatkov državljanov tretjih držav ter evidence vstopov in izstopov iz EU se modernizacija nanaša predvsem na obvezno zbiranje biometričnih podatkov oziroma prstnih odtisov ter fotografij obrazov. Petkova obvezna uvedba EES je za posledico imela tudi večurno čakanje v kolonah na evropskih mejah, ki so se skrajšale šele v soboto.
EES vodi elektronski register vstopov, izstopov ter zavrnitev državljanov tretjih držav, ki v države članice schengenskega območja vstopajo na podlagi vizuma ali ne potrebujejo vizuma za prebivanje 90 dni v obdobju 180 dni. Podatki se – pod strogimi pogoji – lahko posredujejo državam znotraj ali zunaj EU ali mednarodnim organizacijam. Če bi oseba odklonila posredovanje biometričnih podatkov, ne bi bila registrirana v sistemu EES, kar pomeni, da ji lahko zavrnejo vstop.
Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve pri evropski komisiji je konec marca objavil podatke, da je bilo v slabega pol leta delovanja skozi sistem EES registriranih več kot 45 milijonov prehodov meja evropskih držav. Več kot 24.000 osebam so na schengenskih mejah zavrnili vstop iz različnih vzrokov, kot so neprimerna utemeljitev svojega obiska ali potekli oziroma ponarejeni dokumenti. Tudi krajo identitete bo v prihodnje bistveno težje izvesti.
Do konca leta še ETIAS
Za konec leta 2026 je za zadnje četrtletje napovedana še vključitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve ETIAS, ki jo bodo morali potniki iz tretjih držav izpolniti že pred potovanjem v EU. Če ne bodo dobili odobritve ETIAS, se bo lahko njihova pot končala še pred vkrcanjem na letalo ali ladjo proti Evropi. Njegov namen je pojasnila Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave: »ETIAS je avtomatiziran informacijski sistem, vzpostavljen za ugotavljanje varnostnih tveganj, tveganj nezakonitih migracij ali tveganj za epidemijo, ki jih predstavljajo obiskovalci, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti.«
Veljavna potovalna odobritev bo še en nov pogoj za vstop na ozemlje držav članic – a sámo posedovanje potovalne odobritve še ne pomeni avtomatično dodeljene pravice do vstopa v schengensko območje. V okviru slovenske policije je že vzpostavljena nacionalna enota, ki bo opravljala naloge s področja ETIAS, prav tako je bila izvedena vsa potrebna sprememba oziroma implementacija zakonodaje.
Med slednjimi je generalni direktorat izpostavil primer Romuna, pri katerem so biometrični podatki pokazali, da uporablja dve različni identiteti in dva dokumenta – sicer so mu vstop v schengensko območje že trikrat zavrnili. EES je pomagal prepoznati tudi več kot 600 oseb, ki so predstavljale varnostno tveganje za Evropo: njihova zavrnitev je vpisana v EES in tako bodo tudi drugi evropski mejni organi lahko videli, da je bil tem osebam vstop zavrnjen. Pri nas so od oktobra evidentirali več kot 80.000 vstopov skozi sistem EES, zavrnili smo jih 25 – največkrat zaradi nepopolne dokumentacije.
Hrvaška je vzporedno z EES, ki je povzročil dolge kolone na njenih mejah z neevropskimi sosedami, uvedla tudi sistem za evidenco državljanov EU: pri njegovem preizkusu je bil zavrnjen hrvaški notranji minister Davor Božinović, ki je poskušal izkazati identiteto z diplomatskim potnim listom. Bolj skrb vzbujajoči pa so učinki EES pri poklicnih voznikih iz držav Zahodnega Balkana, ki se jim je skrčilo obdobje dovoljenega zadrževanja v Uniji; kršiteljem zdaj grozi tudi prepoved vstopa v schengen. Vozniki so že protestirali, na morebiten zastoj blagovnega prometa opozarjajo gospodarske zbornice, predsednik Črne gore Jakov Milatović pa je o težavah obvestil evropsko komisarko za širitev Marto Kos.
Letališča oziroma letalski prevozniki po Evropi svarijo, da se bodo tudi za njihove potnike podaljšale čakalne dobe na zunanjih schengenskih mejah; evropsko komisijo ter države članice pozivajo, naj ohranijo možnost popolne ustavitve postopkov EES, da ne bi nastajale velike zamude v poletnih mesecih, ko se število potnic in potnikov na evropskih letališčih podvoji. Na to glasno opozarjajo tudi iz Velike Britanije.
Obvezna uvedba EES je imela za posledico večurno čakanje v kolonah na evropskih mejah, ki so se skrajšale šele v soboto.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
