Če povežemo posamezne faze v razvoju konja z današnjo živaljo, vidimo, da za idealni razvoj potrebuje čim večje površine, karseda podobne stepam iz pradavnine. Poletna paša dobro vpliva tako na psihični kot fizični razvoj žrebet in ohranjanje kondicije pri starih konjih.
Paša krepi sklepe
Žrebeta se že v mladosti veliko gibajo, s čimer si krepijo kosti, sklepe in notranje organe. Močno se jim poveča kapaciteta pljuč in srca, kar ugodno vpliva na poznejšo kariero denimo tekmovalnega konja, ali pa se v povprečju podaljša dolžina življenja, če gre za recimo družinskega konja.
K razvoju še posebno pripomore paša po razgibanem terenu, saj mora konj premagovati višinsko razliko. V razgibanem okolju se sklepi prilagajajo vsem mogočim položajem, s tem se dobro razvijejo in utrdijo vse sklepne vezi, kar pomeni, da pri treningih ne bomo imeli težav. Pri pašnih konjih ni verjetno, da bi se sklep postavil v živali popolnoma nov, neznan položaj. Konj bi to začutil kot bolečino in sledilo bi upiranje. Zato so pašni konji primerni za terensko jahanje, medtem ko so oni drugi, ki živijo le v hlevu in maneži, manj primerni. Dobro se razvijejo tudi mišice mladih konj, mišice starejših pa se ohranjajo in ne uplahnejo. Zaželeno je, da so črede dinamične, kar pomeni, da se članom večkrat pridruži nova žival in katera odide, saj se tako ne navežejo pretirano drug na drugega. Konji na pašniku so v osnovi preskrbljeni z vsemi potrebnimi minerali in vitamini, ki jih potrebujejo za normalni razvoj. Dodajati je treba le sol, zaradi natrija.
Na zimski paši v dir Izjemno pozitivno nanje vpliva t. i. zimska paša. Konji se po navadi v mrzlih dneh in nočeh branijo pred mrazom tako, da se z zadnjim delom telesa obrnejo proti vetru. Tako jim rep pokrije trebuh in so dokaj dobro zaščiteni.
Vsake toliko časa pa se spustijo v dir in se grejejo. In prav ta dir je pika na i pri zimski paši konj, saj se pri hitrem gibanju ohranja kondicija. Pri galopu na kratke razdalje konj porabi veliko kisika, kar ugodno vpliva na razvoj kapacitete pljuč, krepi srce in omogoči redno praznjenje vranice.
Težava športnih in rekreativnih konj je vedno zimsko obdobje, saj v tem času temperature večkrat padejo pod ledišče in jahanje postane precej neprijetno, tudi tla jahališč pogosto zmrznejo. Če konja nekaj mesecev ne jahamo in stoji v boksu, se sklepi in vezi omehčajo. Za vnovično utrditev sklepov moramo žival postopoma obremenjevati vsaj dva do tri mesece, kar pa mnogi pozabljajo in ga na začetku sezone polno obremenijo. Od tod pogosto izvirajo težave s sklepi in tetivami. Če pa je konj pozimi zunaj na paši in se nenehno giblje, ostanejo sklepi vsaj nekoliko utrjeni. Z zimsko pašo se močno zmanjša možnost naduhe, saj zunaj diha svež zrak, ki ne vsebuje prašnih delcev.
Konjem se v skupini uravna tudi prebava, saj je takšno okolje zanje manj stresno. Pojavi se tekmovanje za hrano in tako pojedo več voluminozne krme, kar pozitivno vpliva tudi na obrabo zob. Zato se paša priporoča za vse mlade konje, tiste v pokoju, plemenske in one, ki so sicer v treningu, vendar zaradi različnih razlogov nekaj časa ne bodo delali.
Socialni vidik paše
Zlasti paša v čredi dobro vpliva na psihološki razvoj, saj se med živalmi vzpostavi socialna hierarhija. Konji, ki so v čredi podrejeni, se znajo podrediti tudi človeku. Zato naj bi bile črede dovolj velike, saj je vedno samo en vodilni konj, in spet ne prevelike, saj imajo živali omejeno sposobnost prepoznavanja drugih osebkov. Konjem, ki so v čredi, ni nikoli dolgčas, zato se ne razvijejo slabe razvade, kot sta hlapanje ali tkanje.