TRADICIJA

Živega gujdeka je dobila domačinka

Na Kogu se je končalo tradicionalno Antonovanje. Pojedli so rekordnih 180 čurk in podelili priznanja.
Nagrajenci so upravičeno ponosni na svoje izdelke. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Nagrajenci so upravičeno ponosni na svoje izdelke. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Žirija je imela zahtevno delo, saj so bili vsi izdelki odlični. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Žirija je imela zahtevno delo, saj so bili vsi izdelki odlični. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Čurka ali kašnata klobasa je zelo podobna krvavici. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Čurka ali kašnata klobasa je zelo podobna krvavici. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Pripravili in pojedli so rekordno količino. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Pripravili in pojedli so rekordno količino. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Dogodek je znova pritegnil številne ljubitelje tradicije in domače kulinarike. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Dogodek je znova pritegnil številne ljubitelje tradicije in domače kulinarike. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Nagrajenci so upravičeno ponosni na svoje izdelke. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Žirija je imela zahtevno delo, saj so bili vsi izdelki odlični. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Čurka ali kašnata klobasa je zelo podobna krvavici. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Pripravili in pojedli so rekordno količino. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Dogodek je znova pritegnil številne ljubitelje tradicije in domače kulinarike. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
 24. 1. 2026 | 09:27
5:43

Vsako leto ob godu zavetnika sv. Antona Puščavnika na Kogu, nedaleč od Ormoža in hrvaške meje, praznujejo kar dva tedna. Letošnja osrednja prireditev Antonovanja je bila Čurkarijada 2026 s kulinaričnim razvajanjem, ki je v telovadnico podružnične OŠ Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev certifikata Jeruzalem Slovenija, saj so letos spekli in pojedli rekordnih 180 kg čurk – kašnic in krvavic. Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je ponosen, da so se prireditve tako dobro prijele in da so dosegli svoj namen: promocijo domače kulinarike, razvoj verskega turizma ter ohranjanje starih običajev in navad.

Največ zlatih

Dogodek je potekal vse od dopoldneva, ko so bili na voljo čurke in lokalno vino kogovskih vinarjev. Poleg 180 kg pečenih čurk so bili na voljo kislo zelje in repa ter pogače pa domači kruh. Do slavnostne podelitve priznanj so glasbeno vzdušje ustvarjali Tamburaši Bisernica DU Ljutomer, po uradnem delu pa so zaigrali Zavzeti muzikanti in etno folk glasbena skupina Bosi. Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Vsaka vstopnica je bila srečka za živega gujdeka (prašiča) in tega je dobila domačinka s Koga Nives Miško. Izdelovalci čurk so ocenjene dobrote ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesli na razstavni prostor pred odrom, sledila je podelitev priznanj. Od 32 vzorcev jih je največ prejelo zlato priznanje, kar priča o kakovosti te kulinarične posebnosti.

Pedagoška vodja podružnične OŠ Kog Sabina Jurkovič je dejala, da je odziv na likovni natečaj Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja, ki ga pripravljata OŠ Miklavž pri Ormožu in podružnična šola Kog ter Društvo Antonovanje na Kogu, vsako leto velik. Letos je komisija ocenila 240 likovnih del v petih različnih kategorijah. Likovna dela so bila na ogled v telovadnici na Čurkarijadi, na ormoški tržnici so včeraj odprli razstavo. Pomembno vlogo v zgodbi ima društveni mesar Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk, ki prireditev in kraje promovira doma in v tujini. Obiskovalce sta pozdravila ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki Toni Jelovica, prisotni so bili tudi poslanca Andrej Kosi in Anže Logar ter poslanka Eva Irgl.

Maša in kaša

Druženje se je nadaljevalo tudi na tradicionalnem romanju k sv. Antonu Puščavniku na Kogu. Letošnja novost je bilo kuhanje Matjašekovega kotla. Štiri skupine, TD Središče ob Dravi, Občina Središče ob Dravi, Prleški biseri in Turistično narodopisno društvo Razkrižje, so skuhali sedem kotlov, ki so jih obiskovalci z veseljem poizkusili. Ni bilo določeno, kaj kuhajo, dobili so svinjino in nato pripravili jed v kotlu po navdihu. Združeni cerkveni zbori so zapeli pri slovesni maši za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce, ter zdravje pri živini. Maševal je duhovnik in teolog dr. Ivan Štuhec. Na proščenju na kogovski tržnici so pevci skupaj zapeli Matjašek je gujdeka kla, obiskovalci pa so se družili ob stojnicah.

Čurka (kašnata klobasa) je zelo podobna krvavici in je priljubljena na območju Koga in večjega dela vzhodnega

ormoškega območja. Znane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so znane tako po značilnih mesnih kakor tudi kašnatih klobasah. Po vaseh in pokrajinah se izdelava teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. V. d. direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož Valerija Kolenko je povedala, da Čurkarijada pomembno pripomore k razvoju destinacije Jeruzalem Slovenija, saj krepi gastronomsko identiteto kraja in njegovo prepoznavnost. Športni del Antonovanja sta zaznamovala turnir v pikadu in sklepni nogometni turnir.

Žirija je imela zahtevno delo, saj so bili vsi izdelki odlični. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Žirija je imela zahtevno delo, saj so bili vsi izdelki odlični. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Čurka ali kašnata klobasa je zelo podobna krvavici. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Čurka ali kašnata klobasa je zelo podobna krvavici. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Pripravili in pojedli so rekordno količino. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Pripravili in pojedli so rekordno količino. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Dogodek je znova pritegnil številne ljubitelje tradicije in domače kulinarike. FOTO: Sonja Kamplet Rotar
Dogodek je znova pritegnil številne ljubitelje tradicije in domače kulinarike. FOTO: Sonja Kamplet Rotar

Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
HK OLIMPIJA
PromoPhoto
GRADBENIŠTVO
Promo
IMUNSKI SISTEM
Promo
OSEBNI KREDIT
PromoPhoto
REVOLUCIONARNO
Promo
ŠPORTNE POŠKODBE
Promo
NOVOST
Promo
INVESTICIJE
PromoPhoto
PRVOMAJSKE
Promo
KREDIT ZA PODJETJA
PromoPhoto
HUDA BOLEČINA