Živijo na vodi,
 vode pa nimajo

JAVORNIK – Sv. Jošt nad Kranjem je hrib, ki je že od nekdaj buril domišljijo, tudi zaradi obilo vode, ki curlja z vseh strani. Celo pisatelj Miško Kranjec je zapisal ljudsko povest, da so na Bladovici nekdaj živele vile, ki pa so jih hudobni škratje pregnali, zato so tako močno jokale, da je Jošt še dandanes poln vode. Čeprav je v okolici vode v izobilju, pa jo 145 domačinom že štiri leta vozijo gasilci, kar stane okoli dva tisočaka na mesec.

Polnjenje vodovoda

Trikrat na teden po ozki cesti v hrib vozijo gasilske cisterne, polne vode, natočijo jo neposredno v vodovodni sistem, saj je pritisk preslaboten, da bi porabniki lahko normalno točili vodo iz pip. Težave so se začele zaostrovati, ko je na hribu zraslo veliko vikendov in so prav za prišleke iz Ljubljane pred nekaj leti naredili novi vodovod. Od takrat pa gre vse narobe. Domačini pravijo, da so delavci z miniranjem nekako zamašili dotok vode, da ima ta zdaj preslaboten pritisk. Na kranjskem komunalnem podjetju so nam pojasnili, zakaj je treba že toliko let voziti vodo v vodovodni sistem Javornik, ki je namenjen vasem Čepulje, Javornik in Pševo: »Pri vodovodnem sistemu Javornik oskrba s pitno vodo ni zadostna (vrtina v neposredni bližini vodohrana iz neznanega razloga ne zagotavlja dovolj pitne vode), zato se jo dovaža iz vodovodnega sistema Kranj.« Januarja so v vodovod zlili 189 kubičnih metrov vode, februarja 413, marca pa 315 kubičnih metrov. Poleg tega voda ni najustreznejša in jo je bolje prekuhavati. Mikrobiološki testi so namreč pokazali, da so bili odvzeti vzorci neustrezni, zato domačini kljub javnemu vodovodu še vedno uporabljajo tudi lastna zajetja.

Čeprav je bil dovoz vode mišljen kot začasni ukrep, traja že štiri leta. Gasilci opravljajo svoje delo in se ne pritožujejo, čeprav jim včasih zaradi teh prevozov zmanjka ljudi za intervencije. Poveljnik operative Gasilsko-reševalne službe Kranj Matej Kejžar pove, da le opravljajo svoje delo: »Po podatkih, ki jih imamo, je obstoječa vrtina presuha, vodostaj v zadnjih letih pa je precej nizek. Pravijo tudi, da se zaradi suše niža, kar pomeni, da je treba pridobiti boljšo vrtino oziroma ustreznejšo stalno preskrbo vode.« Za zdaj ni težav, saj je vode v Kranju dovolj, položaj pa se lahko hitro spremeni: »Za poletje me že zdaj skrbi, ker je nivo podtalnice tako nizek, da bomo imeli v primeru kakršne koli suše velike probleme, ne samo pri nas, ampak povsod, kamor je treba voziti vodo.«

Čista joštarica

Fani Kristan s kmetije odprtih vrat Pri Končovcu nam je pojasnila: »Mi vemo, kako je biti brez vode. Ko še ni bilo vodovoda, je bilo hudo. Včasih smo imeli vsi svoje rezervoarje in smo sem in tja ostali brez nje. Precej nas je stalo, da smo to zrihtali. Poleg vaškega rezervoarja si je vsak naredil še svojega. Prvega so naredili leta 1883 sredi vasi. Takrat so bile cevi lesene in je bila voda namenjena za napajanje živine in za gospodinjstvo, za zalivati pa ne. Tako je bilo, dokler ni bilo javnega vodovoda. Mi ga nismo pogrešali. Pogrešali so ga vikendaši, kmetje pa ne. Zdaj ko je vodovod, je slabše.« Pri Končovcu imajo še vedno svoj vodovodni sistem. V rezervoar se steka voda iz hriba, nato pa jo z električno črpalko pripeljejo do hiše in v višja nadstropja. Svojo vodo celo pogosteje uporabljajo kot javno, saj je boljša. »Nam je najbolj hudo, ker bi lahko pili svojo čisto vodo, joštarico, pa pijemo tisto brozgo iz Kranja oziroma tistega zajetja, ki je podtalnica Save. Tukaj je voda tako čista, da je ni treba klorirati. Občutljivi smo za klor, nismo navajeni na tako vodo. Ta, ki pride izpod skal, ima dober okus, druga pa je slabša.«

Vode iz pipe gostom ne ponuja niti oskrbnik Doma na Joštu Jure Zelnik. Kot preostali domačini tudi on ugiba, kaj je šlo pri vodovodu narobe. »Ko so nad Javornikom delali nov vodovod, so iskali bolj bogato žilo, da bi dobili več vode. Ko so minirali, so prišli do pomožne žile, kjer je bolj malo pitne vode.« Čeprav mu odgovorni zatrjujejo, da je voda pitna, je včasih tako kalna, da v koči raje ponudi ustekleničeno. »Vode na Joštu je dovolj, samo najti jo je treba in speljati. Na Javorniku imajo vsi dvojne linije; oni koristijo svojo vodo, ki priteče iz brega, ne tiste iz komunale. Slednjo dajo živini za piti, ljudje pa imajo svojo. Imajo stokrat boljšo, zato jim tista iz komunale nič ne pomeni. To je čudno, da imajo na Javorniku toliko vode, pa je ne morejo speljati v vodovod, da bi jo lahko pili iz pipe. Na splošno pa šparamo z vodo in vedno gledamo, da je ne porabimo preveč.«