Živimo devet let dlje kot ob osamosvojitvi

Prebivalstvo Slovenije se je v 35 letih povečalo za manj kot sedem odstotkov, a se je v povprečju postaralo za skoraj devet let. Za toliko se je podaljšala tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ki je bila ob osamosvojitvi 73 let. Z nekaj šale lahko rečemo, da se bomo z naslednjo pokojninsko spremembo pri tej starosti šele upokojevali. Veliko gospodarskih podatkov je povsem neprimerljivih, saj se je lastninjenje izvedlo sredi devetdesetih. Ob osamosvojitvi je bila Slovenija brez deviznih rezerv in s čez noč uvedeno začasno valuto – boni, ki jih je nato zamenjal tolar. Tudi zato je morala država dolgo paziti na vzdržnost javnih financ. Javni dolg je poskočil šele po vključitvi v EU in evrsko območje z izbruhom gospodarske krize. Skrb za učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja je zdaj precej slabša kot v prvih letih samostojnosti.

Osamosvojitev je sovpadla s prihodom številnih tehnoloških sprememb, ki so na naše življenje vplivale bolj kot samostojnost. Je pa ta pripomogla, da so v Slovenijo te novotarije prišle zelo hitro, kar še posebno velja za novosti na področju mobilne telefonije. Leta 1991 je imel še kar lep delež prebivalcev črno-bel televizijski sprejemnik in le redki so imeli mobilni (NMT) telefon. Glasbeni in videoposnetki so se shranjevali na magnetnih trakovih. Glasba se je poslušala na kasetah, moderni so bili walkmani.

Komercialna uporaba GSM se je razvila leta 1995, mobilni telefoni pa so bili še lep čas namenjeni govoru in pošiljanju kratkih sporočil SMS. Tudi internet in širša uporaba računalnikov sta se pojavila sredi devetdesetih. Ploski LCD-zasloni in LCD-televizorji so se po dostopnih cenah pojavili pred približno dvema desetletjema. Pametni telefoni so preplavili Slovenijo pred dobrimi petnajstimi leti.

Slovenija je imela ob osamosvojitvi le avtocestni odsek med Brezovico in Razdrtim. Malokdo se še spomni hitrih cest med Arjo vasjo in Mariborom in Titove magistrale, ki so bile v resnici le nekoliko širše ceste, rezervirane za motorna vozila, a z dvosmernim prometom. Gradnja avtocestnega križa se je začela sredi devetdesetih. Promet je zdaj opazno gostejši in tudi število osebnih avtomobilov se je podvojilo. Zanimivo pa je, da se ni bistveno spremenil obseg prvih registracij avtomobilov. Močno se je skrčil medkrajevni javni potniški promet. Toda rast prometa ni samo posledica večjega voznega parka, ampak tudi vključitve Slovenije v mednarodne logistične povezave. Zgolj pretovor v Luki Koper se je povečal za več kot petkrat. Kljub gostejšemu prometu pa je dobra stvar, da okolje manj obremenjujemo z emisijami kot ob osamosvojitvi. 

Se še spomnite bonov, začasnega plačilnega sredstva? FOTO: Bojan Štefančič

Takšnih prizorov pred 35 leti ni bilo. FOTO: Dejan Javornik