Cene hrane, najemnin, goriva letijo v nebo: zakaj minister Mesec vztraja pri 1000 evrih neto minimalne plače

Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače za leto 2026 na 1000 evrov neto. Letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znaša 887 evrov neto. Ministrov predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov.

Žigo Turka razburila minimalna plača. Vladi očita, da »brezsramno laže«

Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov.

»Dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine ...«

Kot je poudaril Mesec, življenje v Sloveniji postaja vse dražje, »dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj«.

Se še splača delati? Nadomestila za brezposelne se višajo, ob znesku vas bo kap

Skladno s tem je ministrstvo za delo neodvisnim institucijam naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki je pokazal, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov na 791 evrov.

Najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja  1000 evrov neto

Izračun teh stroškov pomembno vpliva na višino minimalne plače, je spomnil minister. Po veljavni formuli mora biti namreč minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, omejena pa je tudi navzgor, tako da ne sme presegati 40 odstotkov teh stroškov.

Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače za leto 2026 na 1000 evrov neto.  FOTO: Voranc Vogel

Po Meščevih besedah bi se morala tako minimalna plača letos zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.

Nov predvolilni bonbonček?

Na vprašanje, ali gre za nov predvolilni bonbonček, je odgovoril nikalno, saj da je predlog skladen s politiko stranke Levica, katere sokoordinator je, pojasnil je tudi, da je bil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov dogovorjen že v začetku letošnjega leta. V zvezi s predlogom novele zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila stranka poslanca Mihe Kordiša Mi, socialisti, pa je ocenil, da je nepotreben, saj da bi se minimalna plača z njim znižala manj, kot bo predlagal sam, in sicer na okoli 950 ali 960 evrov neto.

»Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi,« je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače - ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018, ki ga je pripravila Levica, sam pa je bil pod njim prvopodpisani, in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto -, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno.

»Brezposelnost je, odkar sem minister, najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Dvig minimalne plače prav tako ni sprožil propadanja podjetij, nasprotno, Slovenija je ves ta čas končno začela dohitevati povprečje razvitosti drugih evropskih držav,« je še poudaril.

Po zakonu o socialno varstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila določena leta 2022, pri 669,83 evra, pred tem pa leta 2017, pri 613,41 evra. K vzpostavitvi novega zneska že dlje časa pozivajo sindikati, saj da je tisti izpred treh let zastarel in prenizek.

OZS: Dvig minimalne plače krepko nad stopnjo inflacije bo sprožil nov val podražitev

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) z zaskrbljenostjo sprejemajo napoved ministra za delo Luke Mesca o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto. V OZS opozarjajo, da je takšen dvig, ki bistveno presega stopnjo inflacije, ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter trajne posledice za gospodarstvo. Takšen ukrep bo po oceni OZS dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, sprožil splošen dvig cen ter ponovno porušil plačna razmerja.

Neizogiben vertikalni dvig vseh plač

V OZS posebej opozarjajo na pojav t. i. vertikalnega dviga plač. Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico, so navedli v OZS.

Vsesplošne podražitve in nova inflacijska spirala

Dvig minimalne plače, ki krepko presega pričakovano stopnjo inflacije, ta naj bi se do konca leta gibala okoli 2,5 odstotka, bo po opozorilih OZS neizogibno vodil v vsesplošno draginjo. Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev. To bo sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, katerim naj bi bil ukrep namenjen.

»Obrtniki in podjetniki nismo proti višjim plačam. Želimo si, da so naši zaposleni dobro in pošteno plačani, vendar mora biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. Če želi država delavcem zagotoviti 1.000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov,« tako poudarja Blaž Cvar, predsednik OZS.