Znani obrazi na lokalnih volitvah: od resničnostnega junaka do dobitnika treh olimpijskih medalj (FOTO)

Pred prvim krogom lokalnih volitev, ki bodo 20. novembra, Državna volilna komisija že objavlja seznam vloženih kandidatur za župane 212 slovenskih občin. Kandidature bodo uradne po potrditvi pri občinskih volilnih komisijah, najpozneje 30. oktobra, javno jih morajo objaviti do 4. novembra.

Od resničnostnega šova do olimpijske medalje

Kandidatne lista že razkrivajo, da se bo za županske stolčke potegovalo tudi nekaj znanih imen. V glavnem mestu se bo za mesto župana potegovala Tina Bregant (SLS), ki se je najbolj spomnimo kot osmoljene sekretarke na ministrstvu za zdravje. V občini Škofja Loka se za sedež župana bori tekmovalec resničnostnega šova Ljubezen po domače Gašper Hafner, ki kandidira s podporo stranke SDS. 

Poslanka in podpredsednica stranke SDS Jelka Godec je prek svojega facebook profila napovedala kandidaturo za županjo Šentjurja. Kot je zapisala, se je za kandidaturo, po dolgem premisleku in na pobudo mnogih občanov, odločila sama. Nekdanji novinar in urednik Bojan Traven je napovedal kandidaturo za župana Občine Bohinj. Na volitve se podaja kot neodvisni kandidat, kandidaturo bo vložil s podporo volivk in volivcev.

Bojan Traven. FOTO: Tina Horvat

Vasilij Žbogar je tudi uradno naznanil, da bo na letošnjih volitvah kandidiral za izolskega župana. Kandidiral bo kot neodvisen kandidat, z zbiranjem podpisov. Za koprskega župana se bo potegoval tudi glasbenik, skladatelj in dirigent Patrik Greblo z listo Zavedno Koper. Za zdaj brez protikandidata ostaja župan občine Log - Dragomer in nekdanji puščavski lisjak Miran Stanovnik.

Miran Stanovnik. FOTO: Uros Modlic

Brez protikandidata je tudi nekdanja pop zvezdnica in pevka skupine BBT, ki se že nekaj let uspešno suče v političnih vodah Tamara Šnofl, ki za zdaj edina kandidira za županjo Kungote.

Tamara Šnofl. FOTO: Olga Knez

Po podatkih Geodetske uprave RS je imelo julija 2020 ožje dele 139 občin od skupaj 212. V njih je bilo skupaj 986 krajevnih, 180 vaških in 65 četrtnih skupnosti. Ožjih delov ni imelo 73 občin, 112 jih je imelo samo krajevne, 13 pa samo vaške skupnosti. Le dve občini sta imeli četrtni skupnosti, to sta mestni občini Ljubljana in Ptuj. Vse tri oblike ožjih delov pa je imela le občina Ravne na Koroškem, ki je imela po dve krajevni in vaški skupnosti ter štiri četrtne skupnosti.