Znani se poslavljajo od Ane Jud: »Besede pogosto bolijo bolj kot udarci ... naj bo zgoraj lažje«

Pisali smo, da je slovensko javnost danes pretresla vest, da je veliko prezgodaj umrla novinarka in pisateljica Ana Jud. Novico je delil njen bivši mož, od komaj 47-letne temnolaske pa se je že poslovilo mnogo njenih znanih in manj znanih prijateljev in prijateljic. »Ana pretresla me je vest, da te ni več. Kako? Niti do pošte še nisem uspela po najinem zadnjem pisanju ... Novica mi je vzela dih. Kot pogosto kakšna od tvojih kolumn, misli ... Razvpita in odkrita. Fatalka in fatalistka. Vedno si bila takšna. Direktna. Prodorna. Vedela sem za del bremena, ki si ga nosila ... in naivno upam, da sem/smo ti vsaj pri tem vsaj mičkeno pomagali ... Ljudje se res ne zavedajo/mo, kaj počnemo drug drugemu in drug z drugim ... Pogosto pod pretvezo »svobode govora«. In da besede pogosto bolijo bolj kot udarci ... predvsem pa puščajo brazgotine dlje ... globlje. Ne upam si niti pomisliti na tvoji punčki ... Naj bo zgoraj lažje ... Bova tam spili kavo in si izmenjali slike. Počivaj v miru, PikaPoka,« je svojo bolečino ob izgubi drage prijateljica zapisala zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog.

Tudi priznano sopranistko mag. Alenko Gotar je smrt Ane Jud močno prizadela, tudi zato, ker sta si bili, kot je zapisala, zelo podobni. »Smrt Ane Jud me je danes tako pretresla. Pa ne samo zato, ker sem jo poznala, ker je umrla mlada mama. Ampak ker je umrla ženska, podobna meni: resnicoljubna, glasna, zato za nekatere moteča. In take (predvsem) ženske Slovenija, slovenske elite eliminirajo, izločijo, eksistencialno uničijo. Ko si out, si out. Biblija pravi: ni svetnika brez preteklosti in grešnika brez prihodnosti. Jeb*š Biblijo. Nič ni svetega v Sloveniji, ko gre za elite, moč, denar in oblast. V Sloveniji ni popuščanja! Glasni, drugačni, bog ne daj inteligentni - te so državni sovražniki. Svobode govora in osebnega odločanja v naši družbi ni. In če živiš v skladu s svojo moralo, in to na glas poveš, moraš izginiti. Stalin je rekel: je človek: je problem; ni človeka: ni problema,« je razgalila dušo Gotarjeva in iskreno nadaljevala: »Jaz sem tudi bila na tem. Večkrat. So bili tudi časi, ko nisva imela niti za hrano, za nove čeveljčke za Nikca. Ko sva izgubila vse nastope, službe. Sistem naju je izločil, obsodil brez sodišča. Mi trije smo se borili. Držali skupaj. Drugače bi tudi mi umrli. Večkrat nam je bilo za umret. Nekako smo preživeli. Lahko pa tudi ne bi.« »Ane ni več. Mnogi smo pretreseni, saj smo jo imeli radi. Morali bi si to večkrat povedati. A zdaj je prepozno. Ane ni več. Ana, počivaj v miru. Jaz se bom tudi malo zate borila naprej. In v vsaki moji odpeti pesmi bo malo spomenika tebi tako pomembni resnici,« pa je pogumno zaključila pretresena sopranistka.

Od stanovske kolegice se je poslovila tudi Polona Frelih, ki je zadnje besede, javno namenjene Nini, strnila v zgolj dva stavka. Kratka in jedrnata: »Odšla je novinarka, za katero v slovenskem medijskem prostoru žal ni bilo mesta. Ker je bila preveč iskrena.« 

Na dušo, ki je ta svet zapustila veliko prezgodaj, so se spomnili tudi na ministrstvu na kulturo, kjer so med drugim zapisali: »V javnem prostoru je bila prepoznana po svojih odmevnih knjigah in zapisih, v katerih je odpirala vprašanja delovanja medijev, politike in gospodarstva. Z brezkompromisno besedo ter pronicljivim iskanjem resnice je pustila neizbrisen pečat v slovenskem javnem prostoru. Njeno delo ostaja trajno pričevanje o moči in nujnosti svobode izražanja ter kritične misli.« Svojcem pa izrekli iskreno sožalje.