Znano, koliko zaposlenih še ni prejelo božičnice: delodajalci nižali plače za izplačilo?

Inšpektorat za delo je po izteku roka za obvezno izplačilo zimskega regresa opravil 70 nadzorov in ugotovil 26 kršitev, poroča Delo. Po 31. marcu, ko se izteče še zadnji rok za izplačilo celotnega zneska, napovedujejo dodatno, usmerjeno akcijo nadzora. Vsi delodajalci so morali do 18. decembra zaposlenim, in sorazmerno tudi nekdanjim delavcem, izplačati najmanj 639 evrov božičnice. Podjetja, ki niso delila dobička ali nagrajevala poslovodstva, so lahko decembra nakazala le 150 evrov, preostanek pa morajo poravnati do konca marca. Ta rok velja tudi za podjetja z likvidnostnimi težavami.

Po podatkih finančne uprave je do začetka januarja obvezni regres izplačalo 71.239 delodajalcev, prejelo ga je 874.037 zaposlenih oziroma skoraj 97 odstotkov vseh. Skupni znesek izplačil je presegel pol milijarde evrov, vključno z obročnimi izplačili in sorazmernimi deleži za nekdanje zaposlene.

Nižali plače in zahtevali vračila?!

Na inšpektoratu pojasnjujejo, da se deset od 26 ugotovljenih kršitev nanaša na zamude pri izplačilu v zakonsko določenem roku. »Izrečenih je bilo 16 ukrepov upravne in prekrškovne narave, postopki pa še niso vsi končani,« navajajo. Dodajajo, da bodo po 31. marcu skozi vse leto izvajali posebno usmerjeno akcijo ter obravnavali tudi prejete prijave.

V sodelovanju s Fursom bodo analizirali podatke o zamudah in neporočanju, da bi nadzore usmerili predvsem tja, kjer je prizadetih več zaposlenih. Že prej so se pojavile informacije, da so nekateri delodajalci iskali načine, kako omiliti strošek – z začasnim znižanjem plač, zahtevo po vračilu dela božičnice ali z vštevanjem izplačila v nadure.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko ocenjuje, da večjih sistemskih kršitev niso zaznali, zlasti ne tam, kjer so delavci sindikalno organizirani. »Opažamo, da je zaradi obveznega zimskega regresa rast plač nižja, kot smo pričakovali. Podobno se bo najbrž zgodilo tudi konec leta,« pravi. Po njegovem to ne bo vplivalo na regres za letni dopust, saj je za delodajalce izplačilo regresov finančno ugodnejše kot trajno zvišanje plač.

Inšpektorat ob tem poudarja, da je plačilo za delo že vrsto let najpogosteje ugotovljena kršitev na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju. Letos načrtujejo dve posebni akciji: poleg nadzora nad izplačilom zimskega in letnega regresa še preverjanje spoštovanja določb glede plač in minimalne plače. Kljub določenim izboljšavam še vedno zaznavajo zamude, neupoštevanje sorazmernega dela regresa, izplačevanje v več obrokih ali neenako obravnavo zaposlenih.