Župan Andrej

Prosto po Voltairu bi lahko rekli, da imamo Slovenci vrhunske politike. Če seveda drži, da je politika predvsem sposobnost zlagati se v pravem trenutku. In pa seveda, ako pristanemo na to, da je župan Maribora po imenu Andrej Fištravec sploh politik. Če vprašate mene, kot rojeni Mariborčan zaradi Fištravca vse bolj zardevam. Toliko bolj, ker sem si drznil predlanskega decembra prav na tem mestu zapisati: »Vsak začetek ima svoj konec. In slehernemu koncu pač sledi neki nov začetek. Miklavž, prvi od treh decembrskih dobrotnikov, je Štajercem naznanil enega takih koncev. Konec vladavine mariborskega župana Franca Kanglerja. A prišel bo novi. Skupaj z mojimi Štajerci upam, da boljši, pravičnejši, všečnejši, bolj pošten, manj koruptiven.«

In je res prišel. A ne pričakovan, še manj zaželen. Ni boljši, ni pravičnejši, ni bolj pošten in ne manj koruptiven. Domala ni več dneva, ko na dan ne bi priplavala kakšna njegova umazanija. Zadnja je presežek vseh. Tudi želenega štirikolesnega lepotca. Župan Andrej si je s službeno bančno kartico kupil obleko. Ne eno, več kosov. Tako neizpodbitno kažejo dokazi. Nakar Fištravec izjavi, da je šlo za pomoto, češ da je pred trgovci iz žepa potegnil napačno kartico, zato da je denar že vrnil. A vrhunec šele prihaja. Ker je za županovo zapravljanje denarja Mariborčank in Mariborčanov vedel že ves njegov kabinet, je svoje prvotno pojasnilo spremenil in v opravičilo dobesedno izjavil: »To obleko smatram kot uniformo, saj sicer hodim okoli v kavbojkah in jopici. Mislil sem, da če delavci, ki delajo na cesti, dobijo uniformo, to pripada tudi županu. Ko so mi strokovne službe pojasnile, da to ne gre, sem sprejel to dejstvo in oblačila plačal z osebnega računa.«

Župan Andrej je torej priznal, da je s prvim pojasnilom lagal. In hkrati s cestarsko primerjavo priznal, da je bebec. Da je za občinski denar kupljeni gvant, srajce in kravate štel kot svoja zaščitna oblačila. Da med občinskimi požrtijami ne bi popacal svojih kavbojk in jopice. Neprimernost takega početja so mu morale naknadno pojasnjevati občinske strokovne službe. Saj zato jih pa ima! Halo?!

Jeba pri županih je ta, da jih meščani izvolijo, ker so jim všeč, potem pa od njih pričakujejo in zahtevajo, da so tudi sposobni in pošteni. Koliko je že takih primerkov pod Alpami?