Župan oproščen poslovne goljufije

MURSKA SOBOTA – Po številnih parametrih najmanj razvita slovenska regija premore največ občin, saj jih je ob reki Muri kar 27. In ker je v Pomurju tudi največ županov, je logično, da se ti najpogosteje pojavljajo pred sodniki. V dobrem desetletju so se na sodišču, bodisi zaradi zlorabe položaja, uničenja uradnih listin, poslovne goljufije ali katerega drugega kaznivega dejanja, znašli Jože Toplak, Miha Vodenik, Štefan Prša, Slavko Mihalič, Aleksander Abraham, Janko Halb, Marjan Kardinar in tudi aktualni župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, ki so mu sodili zaradi poslovne goljufije.

Toda senat okrožnega sodišča Murska Sobota, ki mu je predsedoval sodnik Stanislav Jug, je po dveh nadaljevanjih glavne obravnave izrekel oprostilno sodbo. Potem ko so zadnjega zaslišali še direktorja in lastnika gradbene družbe Gomboc Jožeta Gomboca, ki naj bi bil ogoljufan, se je sodni senat odločil, da sledi predlogu obrambe, in je Šlihthubru izrekel oprostilno sodbo s pojasnilom, da mu med kazenskim postopkom ni bil dokazan goljufiv naklep oziroma da je med tožnikom in tožencem šlo za civilnopravno razmerje z elementi poslovnega tveganja. Občina Gornji Petrovci pa je tudi v celoti poravnala svoj dolg, sicer z zamudo in s pripadajočimi obrestmi.

Preslepil podjetje

Spomnimo, da je državni tožilec Drago Farič Šlihthubru očital, da občina v predvidenem roku ni poravnala pogodbenih obveznosti do GP Gomboc, ki je zgradilo stanovanjski blok v Gornjih Petrovcih. Kot je trdil tožilec Farič, je župan preslepil podjetje in mu povzročil za 560.000 evrov materialne škode. Slavko Fartelj, Šlihthubrov zagovornik, je dodal, da njegov varovanec ob sklenitvi pogodbe nikakor ni imel namena, da bi koga preslepil ali ogoljufal. Podobno je Šlihthuber v zagovor povedal, da jim pogodbenih obveznosti ni uspelo plačevati v dogovorjenem roku, ker je občina postala žrtev državnega financiranja, saj je po zakonodaji za njen razvoj na voljo vedno manj denarja. Obtoženi župan je dodal, da je Jožeta Gomboca večkrat prosil za odlog plačila računov, vendar je naletel na gluha ušesa. Šlihthuber je zatrdil, da rok plačila iz pogodbe ne bi bil težava, če bi v državi imeli bolje urejeno financiranje občin. Na vprašanje tožilca Fariča, zakaj pogodbenih obveznosti niso odplačevali sproti, se je Šlihthuber branil, da jim po tem, ko so poravnali finančne obveznosti do proračunskih porabnikov, kot so šola, vrtec in drugi, v občinski blagajni ni ostalo dovolj denarja za sprotno odplačevanje dolga. Omenil je, da je v zvezi s tem predlagal Državnemu zboru RS spremembo financiranja za njihovo občino oziroma več sredstev od države, vendar njegov predlog ni bil uspešen.