
Galerija

Župan Občine Železniki Marko Gasser kljub ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o nezdružljivosti funkcij za zdaj ohranja tako županski položaj kot članstvo v svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na današnji novinarski konferenci v Železnikih je dejal, da bo »še premislil, kakšne poteze bo sprejel«, obenem pa vztraja, da funkciji po njegovem prepričanju nista nezdružljivi. Gasser je pojasnil, da je KPK svojo odločitev oprla na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki poklicnim funkcionarjem prepoveduje članstvo v organih upravljanja ali nadzora drugih pravnih oseb javnega prava. A župan trdi, da je komisija prezrla bistvo: »Res je, da je KGZS pravna oseba javnega prava. KPK pa pri tem ni upoštevala, da tako zakon o KGZS kot njen statut nikjer ne določata, da bi svet KGZS imel upravljavske ali nadzorne pristojnosti … Teh pristojnosti oziroma upravičenj svet, katerega član sem, nima,« poroča STA.
Zato po njegovem ni razloga za očitek o nezdružljivosti. Poudaril je še, da si želi, da bi se »vsi, še posebej pa politični predstavniki držali predpisov«, pri čemer je KPK označil tudi kot »politično institucijo«. Ob tem je dodal, da komisija zoper njega po njegovih besedah nima drugega instrumenta kot denarno kazen, saj je bil v KGZS izvoljen: »Sem predstavnik kmetov v zbornici in mislim, da je prav, da delam naprej, da delam za kmeta.« Po njegovih besedah naj bi postopek zoper njega sprožili »določeni člani političnih opcij« v zbornici, pri čemer domneva, da je del ljudi po izgubi večine skušal zadevo politizirati.
Na Gasserjeve izjave se je odzvala tudi KPK. Sporočili so, da so mu septembra lani vročili končne ugotovitve, v katerih je »v celoti obrazloženo, zakaj in na kateri pravni podlagi je bila sprejeta odločitev«, zato po njihovih navedbah ne drži, da odločitev ni bila pojasnjena. Dodali so, da bi lahko vložil upravni spor, vendar tega ni storil, zato so ugotovitve »pravnomočne«. V komisiji poudarjajo, da je presoja o nezdružljivosti zakonsko v njihovi pristojnosti in da »ne more biti prepuščena posameznikom, ki te funkcije opravljajo«. Funkcionarje so pozvali k spoštovanju zakonov in odločitev nadzornih institucij, saj naj bi ti »z dobrim zgledom krepili delovanje pravne države«. Hkrati menijo, da primer znova kaže, kako nujne so spremembe zakonodaje, tudi v smeri dodatnih upravnih sankcij za funkcionarje, ki pravnomočnih odločitev ne upoštevajo, predloge sprememb pa so, kot pravijo, že poslali ministrstvu za pravosodje.