V nedeljo, 6. aprila, je minilo 84 let, odkar je Nemčija tudi uradno napadla in zasedla takratno Kraljevino Jugoslavijo. Prav tistega dne, ob prihodu nacističnih vojakov čez reko Muro, je bil namreč ustreljen radgonski župnik Martin Gaberc. Šlo je za prvo žrtev druge svetovne vojne na radgonskem območju, po nekaterih podatkih pa za prvo civilno žrtev v Kraljevini Jugoslaviji.
Žal se je o tem dogodku malo vedelo in tudi zdaj je tako, čeprav so se priljubljenemu župniku vsaj nekoliko oddolžili z odkritjem doprsnega kipa v Aleji velikih, le nekaj metrov stran od župnišča, v katerem je bil ustreljen. Večina mladih o tem krutem umoru ve zelo malo, le redki pa vedo, da je Gaberc pokopan na radgonskem mestnem pokopališču v neposredni bližini kapelice.
Spomenik Martinu Gabercu stoji ob vznožju radgonske cerkve sv. Petra. FOTO: Oste Bakal
Zavedni Slovenec
Rodil se je 29. septembra 1883 v Pretrežu v župniji Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, 25. julija 1908 je bil posvečen za mašnika. Kot kaplan je devet let služboval v župniji Brestanica, nato pa je deloval v župniji Sveti Križ nad Mariborom do 2. oktobra 1927. S tem dnem pa je bil imenovan za župnika v župniji Sveti Peter v Gornji Radgoni.
Gospodinjska opravila v župniji sta Martinu izvajala sestra Nežika Gaberc in oče Georg (Jurij), oba sta skupaj z njim tudi pokopana na pokopališču v Gornji Radgoni. Martin Gaberc je bil glede na zapise kronistov v radgonski župniji vsestransko dejaven. V njegovem času je bilo na desnem bregu Mure veliko postorjenega na področju pastorale in obnove sakralnih objektov v župniji, zelo dejaven pa je bil tudi v civilnih organizacijah. Po njegovi zaslugi se je v Gornji Radgoni v njegovem, nekaj več kot trinajstletnem delovanju zvrstilo kar 43 različnih kulturno-vzgojnih in zabavnih iger.
Na območju radgonske župnije se je med verniki širila tudi bralna kultura. Vse to je bilo za tisti čas, ko še ni bilo ne radia ne televizije, velikega pomena. Z lepo pisavo je skrbel za zanimivo župnijsko kroniko. Obvladal je celo stenografijo, bil je tudi nadarjeni glasbenik, pevec in pevovodja, v Gornji Radgoni je vodil tamburaški zbor.
Župnik Martin (stoji desno) je še dve leti pred smrtjo opravil svojo zanjo birmo. FOTO: Arhiv Župnije Gornja Radgona
1908. je bil posvečen za mašnika.
Poleg slovenščine je obvladal nemščino in latinščino. Z Nežiko sta se pogovarjala tako, da sta besede govorila od zadnje črke naprej, tako da je bil Gaberc Crebag. Po njegovi zaslugi je bil urejen prostor okrog radgonske cerkve in tam tik pred drugo svetovno vojno postavljen tudi spomenik – svetilnik Maistrovim borcem. Tega so nemški vojaki takoj po zavzetju Gornje Radgone uničili, leta 2004 pa so ga znova postavili. Kronisti pišejo, da je bil Gaberc zares zaveden Slovenec in zvest branik slovenstva na severni meji, zato so mu avstrijske oblasti odklonile obmejno prepustnico.
Na cvetno nedeljo leta 1941, bilo je 6. aprila zjutraj, so iz avstrijske smeri proti radgonskemu župnišču prihajali nemški vojaki. En naboj je zadel Gaberca, ki je dogajanje menda spremljal iz župnišča. Zaradi poškodb je takoj umrl. Po vojni se je sicer v Gornji Radgoni dolgo šušljalo, da naj bi ga ustrelil eden od domačinov, ki je podpiral Nemce, kot pojasnjuje ddr. Ivan Rihtarič; ubil naj bi ga Radgončan I. H., kar naj bi dokazovali tudi udbovski dokumenti. Šele ob 80. obletnici smrti so mu odkrili spomenik – doprsni kip v Aleji velikih, neposredno pod cerkvijo sv. Petra, kjer Radgončani oddajajo hvaležnost prednikom, ki so v preteklosti ponesli ime mesta in Slovenije sploh daleč po svetu.
Spominsko ploščo so na pokopališču v Gornji Radgoni postavili ob 80. obletnici njegove smrti. FOTO: Oste Bakal
Med številnimi velikani radgonskega območja je tudi ustreljeni Martin Gaberc, ki se ga lahko spominjamo v družbi akademika dr. Antona Trstenjaka, jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, narodnega buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, bibliografa dr. Franca Simoniča, dr. Janka Šlebingerja, filozofa dr. Franca Vebra, generala Rudolfa Maistra, dobrotnika Ivana Krambergerja ...
Z lepo pisavo je skrbel tudi za zanimivo župnijsko kroniko.
