Žureju nihče ne 
more do živega

LJUBLJANA – Se še spomnite direktorja Urada za intelektualno lastnino (UIL) dr. Jurija Žureja, ki je, ko ga je novi gospodarski minister mag. Radovan Žerjav prosil, naj zaradi rebalansa proračuna pripravi varčevalni, skromnejši načrt svoje porabe davkoplačevalskega denarja, ministru predlagal, naj mu vlada namesto doslej predvidenih 2,782.194 evrov za leto 2012 zagotovi več kot dvakrat več, 5,947.849 evrov? Dr. Žurej je, kajpak, še vedno direktor omenjenega vladnega urada, četudi je že novembra lani v televizijski oddaji obljubljal: »Od novega gospodarskega ministra pričakujem, da pove samo eno stvar in da pove to zelo jasno, ali podpira, da se naredi red, ali bo za to zagotovil pogoje razmeroma hitro. V nasprotnem primeru se bom državljanom zahvalil za sodelovanje in bom dal takoj nepreklicno odstopno izjavo.«

Zastopal tudi Tošeta

Čeprav ni jasno, katera izjava novega gospodarskega ministra – mimogrede, minister sploh ne skriva, da mu slog Žurejevega vodenja UIL ni všeč – bi ga lahko prepričala, da z mag. Žerjavom enako razlagata pomen besedne zveze narediti red, se direktor, čeprav so nekateri slovenski mediji že prerokovali, da je njegova razrešitev menda le še vprašanje časa, še vedno ni »državljanom zahvalil za sodelovanje«.

Slovenski avtorji so sicer doslej že nekajkrat (denimo na okrogli mizi septembra lani) opozarjali, da dr. Žurej bolj kot interes slovenskih glasbenikov ali slovenske države zagovarja interese nekaterih tujih glasbenikov in tujih založb. Zanimivo, na omenjeni (septembrski) okrogli mizi je Sharon Boyse-Smith eksplicitno in nadvse pomenljivo slovenske avtorje in organizacijo Sazas, ki jih zastopa, kar naravnost pozvala, naj vendarle ustavijo vse (pri)tožbene postopke proti dr. Žureju ali njegovemu uradu. Pa ne samo to: naj se sliši še tako nenavadno, dr. Žurej je celo potrdil, da je res zastopal tuje založbe. V zapisniku neuradnega sestanka, ki je bil na pobudo Lea Oblaka (Infonet) že leta 2010 sklican pri direktorju UIL, izhaja, da je v nekem trenutku povedal, da je resda (po smrti) zastopal pravice Tošeta Proeskega ter tudi še »kakšne muzikante in tuje založbe«.

Glasbenike na sodišče

In? Kljub temu se je dr. Žurej odločil, da bo na sodišče zvlekel kar 11 izmed 66 uglednih slovenskih glasbenih ustvarjalcev (tudi Ota Pestnerja, Adija Smolarja, Janija Goloba, Patrika Grebla itn.), ki so si pač upali javno utemeljevati, zakaj se z njim ne strinjajo in glede česa vse se z njim ne morejo strinjati, in o tem objavili celo odprto pismo prejšnjemu premierju Borutu Pahorju in prejšnji gospodarski ministrici mag. Darji Radić. Mimogrede, 2. februarja letos je dr. Žurej na nekem predavanju priznal, da mu država plačuje sodne stroške, ki nastajajo, ko zasebno sodno preganja tiste, ki se z njim ne strinjajo: »Novembra sem imel 3100 evrov stroškov pa 2300 evrov plače. Ministrstvo mi zelo dolgo ni hotelo kriti stroškov, češ da ni pravne podlage. No, zdaj so (jo) na koncu našli in zdaj so mi začeli vračati te stroške. Ampak nisem edini ...«

Je pa resda celo upravno sodišče (že oktobra 2010!) razsodilo, da sta dr. Žurej oziroma UIL v skladu z njegovimi navodili ravnala v nasprotju z veljavno zakonodajo, ko sta sprejela sklep, s katerim sta Zavodu AIPNA izdala dovoljenje »za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic za primer kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih«.

Gospodarsko ministrstvo je poleg tega nedavno prejelo še strokovno mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki sta ga pripravila izredna profesorica dr. Martina Repas in docent dr. Tomaž Keresteš z mariborske pravne fakultete. Oba opozarjata, da predlog ZASP že vnaprej obsoja slovenske kolektivne avtorske organizacije na propad, ne da bi jim omogočil vsaj teoretično možnost enakopravnega konkurenčnega boja s tujimi kolektivnimi organizacijami. Ampak niti to očitno ni spremenilo (premaknilo) zadev: dr. Jurij Žurej kot da sploh ne misli vreči puške v koruzo.

Niti Mojzes ga ni prepričal

Čeprav so proti samopašnosti direktorja UIL svoj glas že pred tri četrt leta poskušali dvigniti nekateri ugledni kulturniki oziroma umetniki, niti to ni omehčalo dr. Jurija Žureja. Med zaskrbljenimi glasbeni ustvarjalci je bil tudi Mojmir (Mojzes) Sepe, ki je junija lani dejal: »Živim v državi iz časa Gogoljevega Revizorja, kjer so vladali in državo upravljali nižji in srednji uradniki.« In kako se je na takšne in podobne očitke odzval dr. Žurej? Vztrajal je pri svojem stališču: »Pravila morajo spoštovati vsi, tudi znani Slovenci!«