Zvezdanina modrost: Čas je, da obiščeš kakšnega terapevta

Živjo, Zvezdana!

Mlada sem, 23 let imam in maja se poročim.

Enkrat sem že bila poročena, pri 19 sem pobegnila zdoma in se poročila s fantom, ki sem ga spoznala na morju. Na hitro sva se poročila, živela sem z njim v Dalmaciji, potem pa me je začel gnjaviti, da moram pomagati v njihovem družinskem hotelu, in sem ga imela dovolj in sem šla. Lani sva se uradno ločila.

Vrnila sem se domov, kjer so me vsi še bolj gnjavili, to počnejo že vse življenje. Mamin tretji mož se je zaljubil vame in samo malo je manjkalo, pa bi še jaz padla na njegove sladke besede. No, saj v posteljo me je dobil, in ko je izvedela mama, je bil cel halo. Zelo mi je ugajalo seksati z njim, bil je izkušen ljubimec in še zdaj se vznemirim, ko mislim nanj... Lizal me je povsod in oboževal moje mlado telo, jaz pa sem tudi dobra ljubimka. Ja, moški so nori name, z vsakim grem spat in vsak si me tudi potem še želi. Tako da sploh ne razumem, zakaj bi bilo to, da greš v posteljo z vsakim, tako zelo narobe.

No, spet sem odšla od doma. Tokrat z mladim Bosancem, odselila sem se k njemu v Bosno. On ne dela nič, starši skrbijo zanj, tako da cele dneve seksava, jeva, se malo prepirava... Starši mu težijo, a on se ne da. Njega sem prevarala samo enkrat, z njegovim stricem, ki me je peljal v trgovino. Stari je bil sila na kvadrat.

Kaj pa če se jaz vseeno ne bi poročila? Saj si ne želim samo svojega Bosanca. Rada imam več moških. Saj tudi ne želim biti podobna mami, ki se je poročila že trikrat.

Kaj ti misliš?

Marjetka

Draga Marjetka!

Iskreno ti povem, da sem premišljevala, ali naj ti odgovorim.

Ker je tvoje vprašanje v resnici neumno in si si že sama odgovorila nanj.

Tvoje pismo objavljam bolj za informacijo, v kaj vse se lahko razvije zanemarjen človek. Čeprav zelo malo pišeš o družini, je prav tvoja družina tista, ki je iz tebe ustvarila čustveno podhranjenega človeka. Svojo samost, zapuščenost zadovoljuješ s seksom, z izmenjavo slin in zadovoljstvom, da bi se radi pasli na tebi tropi dedcev. Kot da je to kak dosežek. Kot da je to vse, kar si zaslužiš. Da se nekdo prazni vate, te liže in hrope, ker tako dobro migaš z ritjo. Dobro, da ne bom moralizirala, dobro je, da si dobra ljubimka. To je dobrodošla veščina, ni pa tvoja vrednost.

Do vrednosti, do tega osnovnega življenjskega občutka se tebi še ni bilo dano dokopati. Saj sploh ne veš, da obstaja. Nekaj, kar ti da smisel. Pomen tvojemu življenju. Zdi se mi, da naravnost uživaš v lenobi, nedelu, v tem, da rušiš predsodek, da je ženska, ki spi z veliko moškimi, kurba.

Ženska ali moški, ki zelo pogosto menjava spolne partnerje, pripoveduje največ o sebi. Tvoje telo je tvoja last, in če ga razprodajaš, je to izključno tvoja intimna odločitev. Za tem pa stojijo zgodbe o nevrednosti, osamljenosti, zlorabi, čustveni hladnosti, potoki zamrznjenih solza, hrepenenja, ki so se zataknila v času...

Če bi se imela rada, če bi imela zares rada svoje telo, ga ne bi dala na razpolago vsakomur, ki gre mimo. Taka razprodaja samo prazni tvojo dušo, saj se vsak moški zapiše v telo in velikokrat so njihove pisave grobo površne, polne živalskih nagonov in izkoriščevalske sle. In ti dovoliš, da se vate zapisujejo take zgodbe, ki nimajo zveze s spoštovanjem, ljubeznijo, pozornostjo... Vse to, draga moja, tudi potrebuješ.

To je pot v odvisnost. Kaj se bo zgodilo, ko boš malo manj cvetela? Ah, ta moj stavek, poln skrbi za prihodnost, na katero nimamo vpliva, lahko vržeš kar v koš. Vse, kar lahko storim, je, da te povabim k sebi. K premišljevanju, kdo si, kaj si, zakaj si zadovoljna in zadovoljena s tako malo. Vabim te, da odpreš srce in napišeš na list tudi kakšno svojo željo, hrepenenje. Da se spomniš bolečin, ki so ti jih zadali, in ozavestiš svoje življenje.

Potrjuješ se s seksom. Ponosna si, da si te še želijo.

Kaj pa če bi naredila nekaj zase. Da bi bila sama sebi zaželena? Kaj pa če bi začela kaj delati? Kaj ustvarjati?

Draga moja Marjetka, čas je, da obiščeš kakšnega terapevta, ki se ukvarja z odvisnostjo. Zdaj je še pravi čas. In je tudi čas, da nehaš premišljevati o poroki, ker je to nepošteno do tebe in tvojega partnerja. Niti slučajno ne ponavljaj zgodbe svoje mame. Ker ti ni treba. Imaš dve roki, dve nogi, lepo telo, sladek obraz in do skrajnosti pohojeno, potolčeno srce. Sploh ga ne čutiš. Pa vendar utripa v tebi, to je tako človeško, kako utripa v nas, tudi če smo vse lepo že zdavnaj pozabili. 
Ali nikoli imeli. Temu drobnemu utripu v sebi prisluhni, upam, da zmoreš. Ne obupaj! Vse lepo ti želim.

»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na narocnine@delo.si oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«