Zvonijo alarmi: Kmetje so brez plač

Delež aktivnih tujih državljanov v Sloveniji se že več let povečuje. Maja je bil med vsemi delovno aktivnimi v državi s 15,8 odstotka celo rekorden. Leta 2022 je bil, denimo, 14,2-odstoten, pet let prej, leta 2017, pa 6,6-odstoten, je namreč razvidno iz podatkov državnega statističnega urada. Kje je naša mlada delovna sila, se sprašujemo.

Tudi v luči trenutnih razmer v kmetijstvu, ki so prav za mlade kmete še kako skrb vzbujajoče. V Sloveniji je mladih kmetov, torej nosilcev kmetij, starih do 35 let, komaj 3,5 odstotka, »kar je daleč za primerljivimi evropskimi državami in pod evropskim povprečjem«, je povedala vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM) Doris Letina. Rešitev vidi v generacijski prenovi.

Denar je sveta vladar

»Če bomo želeli v prihodnje še imeti trajnostno kmetijstvo, kot ga imamo danes, bomo morali resno obravnavati generacijsko prenovo in zagotoviti stabilno kmetijstvo,« je dejala Letinova. Posebej je omenila stabilno podporno okolje, ki ga bodo lahko mladi kmetje prepoznali. »To je okolje, ki bo omogočalo ne le dohodkovno varnost, temveč tudi socialno. V Sloveniji je namreč še vedno velika večina kmetij, ki si ne izplačujejo plače, kar pomeni, da nekdo dela in živi na kmetiji, ampak nima dohodka, kot ga ima katera koli druga oseba v nekem drugem sektorju,« je dejala.

Trajnost je po njenih besedah sestavljena iz treh različnih vidikov. Vse pogosteje se pogovarjamo o okoljski trajnosti, okoljskem vidiku, ki je seveda pomemben, pozabljamo pa, da tega ni brez ekonomskega in socialnega. »To bomo morali celovito zaobjeti in omogočiti kmetu, da kmetuje brez vseh nesmiselnih oziroma nerazumnih zahtev in omejitev, ki mu jih postavljamo iz dneva v dan,« je dodala. Med večjimi izzivi mladih kmetov je omenila dostop do finančnih sredstev, »saj se vse začne in konča z denarjem«.

Na smrdokavro so ponosni, to pomeni, da so na pravi poti. FOTO: Matej Vranič

Evropska investicijska banka je medtem že opozorila Slovenijo, dodaja Letinova, da so vsi slovenski kmetje, še posebno pa mladi, v zelo zapostavljenem položaju: »Prav zato, ker so za nas krediti bistveno dražji, postopek pridobivanja je dolgotrajnejši, nastajajo razni ostali stroški, ob vsem tem pa so potrebna tudi veliko večja zavarovanja kot v drugih državah Evropske unije.«

Razraščanje urbanega

Težava je tudi pri dostopnosti kmetijskih zemljišč: »Vemo, da so kmetijska zemljišča skorajda nedostopna. Dogaja se nam širjenje raznih urbanih središč in industrijskih con, večinoma na račun kmetijskih zemljišč. Seveda se zavedamo, da je infrastruktura potrebna, ampak ključnega pomena je tudi pravilno umeščanje in gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči,« je dejala.

Številni vidijo priložnost slovenskega kmetijstva v generacijski prenovi. FOTO: Jure Eržen

Letinova živi in dela na sadjarski kmetiji na Goričkem, ki v celoti leži v krajinskem parku Goričko na območju Nature 2000. To zaščiteno in ekološko pomembno območje ima po njenih besedah več omejitev in ovir. »Z zaskrbljenostjo gledamo v prihodnost ob vseh teh uredbah, ki prihajajo in napovedujejo še nove omejitve. Bi pa želela poudariti, da naša kmetija zelo velik poudarek daje biotski raznovrstnosti. Zelo smo ponosni, da imamo v sadovnjakih tudi smrdokavro in razne druge ptice, rogače in žuželke. Če dela kmet z naravo, je to lahko samo velik plus. Zelo nepravično je, da vedno pokažejo na kmeta, ko se kje kaj zalomi,« je še sklenila.