Zvonijo vsi alarmi! V Sloveniji ogrožen obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest, vlada medtem s političnimi parolami

Zaradi višjih stroškov, ki so v kratkem času močno dodatno obremenili podjetja, je ogrožen obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Prišlo bo do prilagoditev proizvodnje, upada dodane vrednosti in posledično investicij ter zvišanja cen, pravi. Zavzema se za državne ukrepe za ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti izvoznikov.

Manj sredstev za modernizacijo opreme in širitev proizvodnje, raziskave ...

Zaradi dodatnih obremenitev, ki jih je vlada naložila gospodarstvu, bodo imela podjetja manj sredstev za modernizacijo opreme in širitev proizvodnje, raziskave, razvoj in inovacije, financiranje rasti, vstopa na nove trge, odplačevanje dolgov ter tudi za dolgoročno rast plač, nagrajevanje zaposlenih in lastnikov, je opozorila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, potem ko se je zaradi zvišanja stroškov dela na izredni seji sestal upravni odbor GZS.

1000 evrov neto? Mesec vztraja pri dvigu minimalne plače, delodajalci govorijo o predvolilnem manevru

Stroški dela za podjetja so se samo v drugi polovici lanskega leta povečali za več kot 20 odstotkov, med drugim zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in zimskega regresa ter zvišanja minimalne plače, in so dosegli rekordno raven v deležu dodane vrednosti, je poudarila.

Gospodarstvo ni v odlični kondiciji 

Zavrnila je navedbe vladnih predstavnikov, da je gospodarstvo v odlični kondiciji in ustvarja rekordne dobičke ter se ne zaveda pomena zaposlenih. Dobički družb – ob neupoštevanju panog energetike, bančništva, zavarovalništva in farmacije – po njenih besedah padajo od leta 2023. Plače se po njenih besedah lahko zvišajo, če se zviša tudi dodana vrednost, sicer so posledice pri številu delovnih mest. »Vsi si želimo višjih plač, vendar do teh ne pridemo z ukazi in političnimi parolami,« je bila kritična.

Selitev podjetij v tujino?

Analitska služba GZS je ocenila, da prejemnik minimalne plače podjetje v skupnem strošku letno stane okoli 29.000 evrov, zato so z zvišanjem minimalne plače ogrožena podjetja, ki ustvarijo manj kot 29.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Takšnih podjetij je bilo leta 2024 16.000, zagotavljala pa so več kot 66.000 delovnih mest, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Zvišanje stroškov bi se lahko po njegovih besedah pri podjetjih, ki ne bodo mogla prilagoditi končnih cen, med drugim odrazilo v zapiranju proizvodnje v Sloveniji oz. selitvi v tujino ter v manj razpoložljijvih sredstvih za investicije, ki omogočajo zvišanje dodane vrednosti. Dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov, je dodal Ivanc. 

Kaj predlagajo vladi? 

Upravni odbor GZS vladi med kratkoročnimi ukrepi za blažitev bremen minimalne plače predlaga uvedbo subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov ter razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.

Menda okronan za največjega kritika Golobove vlade, a poglejte, kako zdaj govori Pečečnik

Med srednjeročnimi ukrepi pa poziva k uvedbi razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, spodbujanju vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035, v katerega naj se vključi čim več čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS.