26 držav pristalo poslati vojsko v Ukrajino. Zelenski: To mora biti takoj, še pred premirjem

Ukrajina mora dobiti varnostna jamstva takoj, brez čakanja na konec spopadov, je danes poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru na gospodarskem forumu v Černobilu, poroča italijanska televizija Rai, povzema pa The Kyiv Independent.

Njegov poziv je prišel dan po vrhu t. i. »koalicije voljnih«, na katerem je z evropskimi voditelji razpravljal o načrtih za večnacionalne sile ter obveznostih glede dobave orožja, logistike in usposabljanja. Cilj teh ukrepov je zaščititi Ukrajino pred prihodnjo rusko agresijo, a po trenutnih predlogih naj bi začeli veljati šele po podpisu premirja. »Jamstva se morajo uresničiti brez čakanja na konec bojev,« je poudaril Zelenski.

Rusija je večkrat jasno sporočila, da ne namerava končati vojne, dokler ne doseže popolne zmage. Kijev zato opozarja, da bi lahko Rusija brez trdnih in zavezujočih jamstev premirje izkoristila za pregrupiranje sil in sprožitev nove, še močnejše ofenzive. Kremlj pa medtem vztraja, da mora vsak mirovni sporazum vključevati znatno zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil.

Volodimir Zelenski. FOTO: Ludovic Marin, Reuters

Macron: 26 držav pripravljenih poslati sile v Ukrajino

Po pariškem vrhu je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da je 26 držav pripravljenih poslati enote ali zagotoviti drugo obliko podpore v okviru jamstev, vendar pod pogojem, da se to zgodi šele po prekinitvi ognja. 

Moskva je ostro zavrnila idejo o prisotnosti kakršnih koli tujih vojaških kontingentov na ukrajinskem ozemlju. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sporočil, da bi takšne sile postale »legitimne tarče za uničenje« ter da so nepotrebne, če se doseže mirovni sporazum. Njegovo stališče je potrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je tuje sile označil za »nesposobne zagotoviti varnost Ukrajine«.

Medel evropski odgovor na rusko-kitajsko vizijo sveta

Medtem ko Evropa razpravlja o prihodnjih varnostnih jamstvih za Ukrajino, sta Rusija in Kitajska pred tremi dnevi predstavili svojo vizijo multipolarnega sveta. Po njej bi bila demokratična Evropa v veliki meri prepuščena sama sebi brez podpore ZDA ter soočena z neposredno konfrontacijo z okrepljeno in bojevito Rusijo.

Le dva dni kasneje je evropski odgovor prišel v obliki načrta za zaustavitev ruske agresije, ki pa po mnenju analitikov skoraj zagotovo ne bo uspešen. Načrt, ki ga je v Parizu predstavil Macron, se namreč v celoti opira na dobro voljo tistih akterjev, ki so agresijo sprožili – ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovih najbližjih sodelavcev.