Ali je hantavirus prišel iz ukrajinskega laboratorija?! V ZDA se je začela velika preiskava

Pojavitev hantavirusa je ponovno odprla vprašanje ameriško financiranih biolaboratorijev v tujini, zlasti tistih v Ukrajini, kjer naj bi se po navedbah, ki so prišle v javnost, izvajala tudi raziskovanja nevarnih patogenov. Zaradi tega je ameriška Nacionalna obveščevalna služba, ki jo vodi Tulsi Gabbard, sprožila revizijo več kot 120 tujih biolaboratorijev, ki jih financira Washington, s posebnim poudarkom na več kot 40 objektih v Ukrajini.

Hantavirus je nevaren patogen, ki se najpogosteje povezuje z glodavci, predvsem mišmi in podganami. Pri ljudeh lahko povzroči hude poškodbe pljuč ali ledvic, nekateri oblike bolezni pa imajo visoko smrtnost. Prav zato so dodatno pozornost pritegnile trditve, da naj bi se v nekaterih ukrajinskih laboratorijih izvajala raziskovanja hantavirusa. Uradne potrditve, da je virus ušel iz katerega koli laboratorija, ni, vendar je sama dejstva, da se zdaj izvaja revizija ameriško financiranih objektov, okrepila dvome in odprla vprašanje, kaj se je tam dejansko dogajalo. Posebej se omenja možnost, da so v teh centrih izvajali t. i. raziskave 'pridobivanja funkcij' virusov (gain-of-function). Gre za izjemno sporno področje, saj se v takšnih eksperimentih preučuje, kako lahko patogeni postanejo bolj nalezljivi, odpornejši ali nevarnejši.

Zagovorniki trdijo, da takšne raziskave pomagajo pri pripravi na prihodnje epidemije. Kritiki pa opozarjajo, da prav takšno delo nosi največje tveganje — da nevaren virus po pomoti uide iz laboratorija ali je zlorabljen.

Ukrajinski laboratoriji pod posebnim drobnogledom

Revizija, ki jo je sprožila ameriška obveščevalna skupnost, naj bi ugotovila, kaj točno se je dogajalo v laboratorijih, ki jih je financiral Washington, kdo je imel nadzor nad programi in ali bi posamezne raziskave lahko predstavljale tveganje za javno zdravje. Največ pozornosti je zdaj usmerjene v Ukrajino. Več kot 40 objektov v tej državi je bilo povezanih z ameriškimi programi biološke varnosti, prav ti centri pa že leta povzročajo politične spore.

Washington je trdil, da gre za laboratorije za spremljanje nalezljivih bolezni in preprečevanje bioloških groženj. Kritiki pa zahtevajo popolne podatke o poskusih, dokumentaciji, financiranju in vrstah patogenov, ki so jih tam preučevali. Če bi se izkazalo, da so se v teh objektih izvajale tvegane raziskave brez ustreznega nadzora, bi lahko vprašanje hantavirusa dobilo povsem novo težo — ne kot običajna epidemijska grožnja, temveč kot možen znak, da nadzor nad nevarnimi patogeni ni bil dovolj strog.

Primer križarke okrepil dvome

Dodatno pozornost je pritegnil pojav hantavirusa na križarki MV Hondius. Ta primer je takoj sprožil špekulacije, da morda ne gre zgolj za naravno širjenje virusa, temveč za morebiten stik z novim ali spremenjenim sevom. Za zdaj ni dokazov, da je okužba na križarki povezana z ukrajinskimi laboratoriji ali da hantavirus izvira iz katerega koli raziskovalnega centra. Kljub temu pa časovno sovpadanje z revizijo ameriško financiranih biolaboratorijev povzroča, da teh vprašanj ni več mogoče preprosto ignorirati.

Gabbard zato zahteva preverbo programov, ki so bili leta slabo razumljeni javnosti. Cilj revizije je razjasniti, ali so laboratoriji služili izključno biološki varnosti ali pa so se v njih izvajali eksperimenti, ki bi lahko predstavljali resno tveganje.

Pod drobnogledom tudi farmacevtske družbe

Preiskava bi lahko odprla tudi vprašanje povezave med državo, biološkimi programi in farmacevtsko industrijo. Kritiki trdijo, da se je leta ustvarjal model, v katerem javni denar financira raziskave nevarnih patogenov, zasebna podjetja pa kasneje ustvarjajo dobiček z zdravili in cepivi proti istim grožnjam. V tem kontekstu se omenja Moderna, podjetje, ki je med pandemijo covida ustvarilo velik dobiček. Posebno pozornost je pritegnila informacija, da je Moderna razvijala cepiva proti hantavirusu že pred primerom na križarki MV Hondius, ki je prišel v širšo javnost.

Razvoj cepiv proti nevarnim virusom sam po sebi ni dokaz zlorabe. A ko se hkrati odpirajo vprašanja o biolaboratorijih, tveganih eksperimentih in netransparentnem financiranju, javnost upravičeno zahteva jasne odgovore. Zato se celotna zgodba zdaj vrti okoli enega ključnega vprašanja: ali je hantavirus zgolj naravna zdravstvena grožnja, ki se je pojavila v neugodnem trenutku, ali pa sled vodi do laboratorijev, kjer so nevarne patogene raziskovali daleč od oči javnosti, poroča informer.rs.