Ali nam grozi kolaps svetovne pomorske trgovine? Pravila ne veljajo več

Svetovna pomorska trgovina se pospešeno ruši, opozarja skupina 18 vodilnih pomorskih držav (CSG), med katerimi so Grčija, Japonska, Singapur in Kanada. Skupina, ki predstavlja več kot petino svetovnega tovornega prometa, je po 60 letih delovanja prvič javno dvignila glas in poslala resno opozorilo: »Brez pomorske trgovine bi se oskrbovalne verige sesule, globalno gospodarstvo pa bi se naglo ustavilo.«

Več kot 80 odstotkov svetovne trgovine poteka po morju, načelo svobodne plovbe pa je bilo desetletja samoumevno. Dva ključna dejavnika zdaj resno ogrožata ta temelj:

1. Civilne ladje kot vojaške tarče: Trgovska plovila postajajo orodje geopolitičnih pritiskov. Dodaten alarm sproža Iran z napovedjo uvedbe pristojbin za prehod skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka petina svetovne nafte. Ladjarji opozarjajo, da bi tak nevaren precedens lahko sprožil plaz podobnih dajatev po vseh ključnih morskih prehodih.
2. Eksplozija »flote iz sence«: Sankcije proti Rusiji in Iranu so ustvarile vzporedni svet z več kot 1500 nezaščitenimi tankerji. Ti sestavljajo že skoraj petino svetovne tankerske flote. Ker delujejo brez standardnih zavarovanj, v primeru ekoloških nesreč milijonski stroški čiščenja padejo neposredno na obalne države.

Delavci natovarjajo kontejnerje na tovorno ladjo.  Arhivska fotografija. FOTO: Issei Kato Reuters

Ogromno tveganje za cene in dobavne verige

Ozka grla svetovne trgovine – Hormuška in Malaška ožina, Sueški ter Panamski kanal – so bolj občutljiva kot kdaj koli prej, poročajo tuji mediji. Kakršne koli blokade ali motnje na teh štirih ključnih točkah za potrošnike pomenijo le eno: daljše dobavne roke, dražji prevoz ter takojšen skok cen goriv in vsakodnevnih izdelkov na trgovskih policah.