Ameriške zaloge raket in streliva resno načete, Trump zabrusil Iranu: »Popolnoma nesprejemljivo!«

Na Bližnjem vzhodu ostaja napeto. Iran je po navedbah državnih medijev zavrnil ameriški predlog za končanje vojne, ameriški predsednik Donald Trump pa je iranski odgovor označil za »popolnoma nesprejemljiv«. V ozadju se odpirajo še druga skrb vzbujajoča vprašanja: od nadzora nad Hormuško ožino do ameriških zalog raket in streliva, ki naj bi bile po opozorilih senatorja Marka Kellyja resno načete. Iranski državni mediji so ameriški predlog predstavili kot poziv k predaji Teherana. Po njihovih navedbah bi sprejetje pomenilo, da bi se Islamska republika uklonila »pretiranim zahtevam« Washingtona. Iran naj bi v svojem odgovoru zahteval konec vojne na vseh frontah, odpravo sankcij, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja, konec pomorske blokade in tudi vprašanje novega režima upravljanja Hormuške ožine. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročala, da je bil odgovor ZDA poslan prek Pakistana, ki nastopa kot posrednik.

Trump je na iranski odgovor reagiral ostro. Po poročanju Axiosu je dejal, da mu odgovor Teherana ni všeč, in da je »neprimeren«, na svojem omrežju Truth Social pa naj bi zapisal, da je »popolnoma nesprejemljiv«. Podrobnosti pisma ni razkril, prav tako ni povedal, ali bodo ZDA kljub temu nadaljevale pogajanja. Posebej občutljivo ostaja vprašanje Hormuške ožine, ene najpomembnejših pomorskih poti za svetovno oskrbo z nafto. Po navedbah iranskih medijev Teheran zahteva polno suverenost oziroma posebno vlogo pri upravljanju ožine, hkrati pa odpravo sankcij in sprostitev zaseženega premoženja. V iranskem odgovoru naj spora glede jedrskega programa ne bi postavili v ospredje, kar je za Washington očitno ena ključnih točk nesoglasja. 

Iranec hodi ob stenski poslikavi na ulici v Teheranu, Iran, 11. maja 2026. FOTO: Majid-asgaripour Via Reuters

Zarezali globoko v zaloge orožja

Medtem je ameriški demokratski senator Mark Kelly opozoril, da so se ZDA zaradi vojne z Iranom nevarno globoko zarezale v lastne zaloge streliva in taktičnih raket. Po njegovih besedah je »šokantno«, kako močno so se izpraznila skladišča. Izpostavil je rakete tomahawk, ATACMS, SM 3 in rakete za sisteme patriot, za obnovo teh zalog pa naj bi bile potrebne leta. CBS News je že marca poročal, da so ZDA v spopadu z Iranom porabile več sto raket tomahawk, kar je večkratnik običajnih letnih nabav.

Kelly, član senatnega odbora za oborožene sile, je Trumpu očital, da je ZDA potegnil v vojno brez jasnega strateškega cilja, brez načrta in brez časovnega okvira. Opozoril je, da bi se lahko Amerika v primeru dolgotrajnejšega konflikta znašla v slabšem položaju, kot bi bila, če do vojne sploh ne bi prišlo. Pentagon medtem po poročanju Dpa išče odobritev za veliko povečanje obrambnih izdatkov. Predlog proračuna Trumpove administracije za fiskalno leto 2027 naj bi predvideval skoraj 1,5 bilijona dolarjev za obrambo. Kelly je takšno številko označil za škandalozno in spomnil, da je bil Pentagonov proračun ob njegovem prihodu v senat pred petimi leti in pol precej nižji. Cena vojne je po navedbah Pentagona že do konca aprila dosegla približno 25 milijard dolarjev. Največji del tega zneska naj bi šel za strelivo.

Diplomacija je tako znova na tankem ledu. Iran govori o koncu vojne, odpravi sankcij in odškodnini, Washington pa v iranskem odgovoru očitno ne vidi temelja za dogovor. Vprašanje, ki zdaj visi nad regijo, je preprosto: se bodo pogajanja nadaljevala ali bo zavrnitev pomenila nov, še nevarnejši zasuk?