Ameriški analitik trdi, da se Trump predaja, Izrael pa čaka najhujši udarec v zgodovini

Vse bolj postaja jasno, da bo Iran iz trenutnega konflikta izšel bistveno močnejši in vplivnejši kot pred vojno. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump svetovno javnost prepričuje, da potekajo konstruktivni pogovori z Iranom in da si morata obe strani vzeti čas za pravo odločitev, zunanje ministrstvo nakazuje, da bi bil dogovor lahko blizu. Predvideni dogovor naj bi med drugim vključeval 60-dnevno podaljšanje premirja, ponovno odprtje Hormuške ožine in načrt za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social ocenil, da pogovori dobro napredujejo, a opozoril, da bo sporazum bodisi odličen za vse bodisi ga sploh ne bo. Iz Teherana medtem prihajajo previdni glasovi; iransko zunanje ministrstvo potrjuje določen napredek, a poudarja, da podpis pogodbe ni neizbežen.

Številni analitiki zdaj ocenjujejo Trumpovo izgubo nadzora nad spopadom, v katerega je nepremišljeno vstopil skupaj z Benjaminom Netanjahujem, brez jasne strategije ali posvetovanja s tradicionalnimi zavezniki. Odmevno analizo za revijo The Atlantic je prispeval Robert Kagan, vplivni kolumnist in sodelavec 'tovarne idej' Brookings Institution. Kagan trdi, da se Trumpova strategija v resnici izteka v ameriško predajo. Trump naj bi v telefonskem pogovoru z Netanjahujem pojasnil, da se ZDA z Iranom dogovarjajo o nameri, ki bi formalno končala vojno in sprožila 30-dnevno obdobje pogajanj o jedrskem programu ter odprtju Hormuške ožine.

Popustil že večkrat

Namen takšnega sporazuma je očiten: ZDA se poskušajo umakniti iz krize. Kagan ocenjuje, da bi Trump sicer lahko izvedel še kakšen omejen vojaški napad, da bi ohranil vtis moči pred svojimi podporniki, vendar bi šlo zgolj za igro za javnost. Trump je v tem konfliktu popustil že večkrat. Ko je Izrael marca napadel plinsko polje Pars, Iran pa je odgovoril z udarom na pomemben katarski obrat za zemeljski plin, je Trump pozval k prekinitvi napadov na iransko energetsko infrastrukturo in s tem vojno dejansko končal. Vse kasnejše grožnje so se izkazale za blef. Oblasti v Teheranu že mesece računajo na to, da ZDA ne bodo tvegale nove velike vojne, zato v pogajanjih ne popuščajo.

Nasprotno, njihove zahteve so zahteve zmagovalca:

• izplačilo vojne odškodnine,
• neomejen obogateni uran,
• priznan nadzor nad Hormuško ožino,
• odprava mednarodnih sankcij.

ZDA z iskanjem premirja to premoč brez besed priznavajo. Tudi če bi Trump čez mesec dni poskusil z novim napadom, bo Iran takrat zaradi premirja finančno in vojaško še močnejši nasprotnik. Po podatkih washingtonskega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) Iran premirje že izkorišča za utrditev nadzora nad ožino. Države uvoznice nafte namreč sili v posebne tranzitne sporazume in ladjam zaračunava visoke pristojbine. Novi režim plovbe bo dajal prednost iranskim strateškim partnerjem, kot sta Rusija in Kitajska, medtem ko bo ladjam sovražnih držav dostop popolnoma prepovedan. Ker so ZDA jasno pokazale, da za odprtje ožine ne bodo tvegale vojne, se bo večina držav, odvisnih od zalivskih energentov, raje hitro pogodila s Teheranom, da reši lastna gospodarstva.

Po besedah ameriških uradnikov je bil izraelski premier Netanjahu po pogovoru s Trumpom iz sebe. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

Bo Izrael ostal sam?

Trump upa, da Američani ne bodo opazili razsežnosti tega poraza. Finančni trgi bi se z odprtjem ožine lahko stabilizirali, saj Wall Streeta strateška izguba Washingtona ne prizadene nujno neposredno. Poleg tega ameriški predsednik pozornost javnosti že preusmerja z napovedovanjem novih vojaških operacij proti Kubi. Po besedah ameriških uradnikov je bil izraelski premier Netanjahu po pogovoru s Trumpom iz sebe. Za to ima dobre razloge. Ta vojna bi se namreč lahko izkazala za najhujši udarec izraelski varnosti v zgodovini. Iran bo iz nje izšel gospodarsko in politično močnejši, z vzvodi vpliva nad najbogatejšimi državami sveta, ki v prihodnjih konfliktih ne bodo tvegale zamere Teherana zaradi Izraela. Izrael bo ostal bolj izoliran kot kdaj koli prej, celo od svojega edinega zanesljivega zaščitnika. Ko bo Trump zaradi novih geopolitičnih realnosti Izraelu obrnil hrbet, mu bo sledilo tudi politično gibanje MAGA, kar bo v ZDA le še utrdilo dvostrankarsko kritiko izraelske politike.

Okrepljen in bogatejši Iran bo pomenil tudi nov zagon za Hamas in Hezbolah ter konec t. i. Abrahamovih sporazumov, saj bodo morale zalivske države mir z Iranom iskati same. Čeprav Trump trdi, da bo Netanjahu storil vse, kar mu bo ukazano, ostaja odprto vprašanje, ali bo Izrael mirno opazoval, kako Iran prevzema vlogo glavnega razsodnika v regiji. Nova realnost v Perzijskem zalivu bo zato najverjetneje prinesla dolgotrajno nestabilnost – kar je neizogibna posledica, ko velesila prepusti svoj položaj, še piše The Atlantic.