Apokaliptične napovedi: dan, ko bo tehnologija prevzela nadzor nad svetom, je bližje, kot si mislimo

V zadnjih letih smo priča izredno hitremu napredku na področju tehnologije, še posebej umetne inteligence. Mnogi v tem vidijo veliko prednost, predvsem v službi bo delo lahko z njeno pomočjo optimizirano, hitreje bomo naredili več in za to potrebovali manj ljudi. A umetna inteligenca in druge vrste naprednih tehnologij so lahko, kot vse reči, v napačnih rokah tudi nevarne. Strokovnjaki kvantne fizike in računalništva tako opozarjajo, da ni daleč dan, ko se bomo znašli sredi tehnološke krize, ki bo pretresla temelje digitalne varnosti. Dan so poimenovali dan K, glavno vlogo v njem bodo namreč imeli kvantni računalniki. Ti bodo, menijo poznavalci, nekega dne namreč razbili vsa digitalna potrdila, podpise in šifre, ki varujejo naše najbolj osebne in skrivne informacije, te pa bodo posledično nenadoma dostopne vsem. Vsi bodo imeli vpogled v naše zdravstveno in finančno stanje, prav tako pa tudi v skrivne dogovore med politiki in državami, v tajne vojaške dokumente, skrivne projekte in načrte … In ko bodo te informacije v roke dobili nepridipravi, bo to za slehernega prebivalca našega planeta lahko usodno. Hekerji bodo lahko izpraznili naše bančne račune, nam ukradli identiteto, poiskali skrito orožje za množično uničenje, iz laboratorijev izpustili smrtonosne viruse in še in še. Kako blizu oziroma daleč je ta dan, si poznavalci sicer niso enotni.

Najbolj pesimistični, med njimi je dr. Chloe Martindale, profesorica kriptografije na univerzi v Bristolu, menijo, da bi se to lahko zgodilo že čez dve leti, Jason Soroko iz podjetja Sectigo, pravi da leta 2030, Ewan Ferguson, predsednik uprave Full Proxy, pa pravi, da smo lahko mirni do leta 2030 ali 2035. Do takrat naj bi kvantne računalnike razvili do te mere, da bi lahko podatke obdelovalo s trenutno še nepredstavljivo hitrostjo in podrli vse zidove, vrata in druge vrste zaščite. Običajni računalniški čipi, kot so tisti v naših mobilnih telefonih in prenosnikih, za shranjevanje in obdelavo informacij uporabljajo nize enic in ničel, imenovane biti. Kvantni računalniki na drugi strani izkoriščajo nenavadne lastnosti majhne mase snovi za obdelavo informacij z uporabo kubitov, ki so lahko ena, nič ali hkrati ena in nič. To kvantnim računalnikom omogoča reševanje več problemov hkrati.

»Tega ne bi obešali na veliki zvon«

Znanstveniki menijo, da bi bilo z uporabo posebej zasnovanih programov mogoče izdelati računalnike, ki so eksponentno hitrejši od tistih, ki se delujejo s pomočjo običajnih čipov. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko probleme, ki bi jih na običajnih računalnikih reševali dobesedno milijarde let, na kvantnih računalnikih rešili v nekaj sekundah. To neverjetno računalniško moč pa bi lahko seveda uporabili tudi za dešifriranje vseh gesel in pregrad, ki varujejo naše zasebne podatke. Ta trenutek strokovnjaki za kibernetsko varnost imenujejo dan K. »V primeru, da bi neki državi uspelo razviti kvantni računalnik, ki bi mu uspelo razvozlati in razbiti vse trenutne metode šifriranja, ta država tega zagotovo ne bi obešala na veliki zvon. To je med drugo svetovno vojno storila Velika Britanija, ko je razkrila delovanje Enigme in zlomila kodo, zato menim, da bo dan K tu veliko prej, kot si upamo priznati in veliko prej, kot bomo to izvedeli,« je za Daily Mail povedal Soroko.

Za razliko od njega in njegovih prej omenjenih kolegov pa dva druga profesorja ne verjameta, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj letih. Kvantni fizik Artur Ekart je denimo prepričan, da imamo še nekaj desetletij časa, da razvijemo ustrezno zaščito, ki bi nam omogočila obrambo pred krajo šifriranih podatkov, pred kvantni računalniki po njegovem mnenju ne bodo predstavljali tovrstne grožnje za človeštvo. Podobno meni strokovnjak za kvantno šifriranje z Univerze Lancaster, medtem ko dr. Damiano Abram, ki na univerzi v Edinburgu predava kibernetsko varnost, meni, da dan, ko bodo kvantni računalniki prebili vse varnostne prepreke, ne bo prišel nikoli.

Kvantni računalnik nemškega zagonskega podjetja planqc FOTO: Angelika Warmuth/Reuters