Nad Teheranom se vali dim, v Bejrutu ljudje bežijo iz zadetih stavb, v državah Perzijskega zaliva pa postaja tarča tudi ključna infrastruktura. Vojna med Iranom ter ZDA in Izraelom je vstopila v novo, še bolj nevarno fazo. Če je bilo na začetku videti, da gre predvsem za udare po vojaških in političnih središčih, je danes jasno, da se fronta širi tudi na naftna skladišča, objekte za oskrbo z vodo in civilne zgradbe. Associated Press poroča, da je Izrael v Teheranu zadel skladišče nafte, kar naj bi bil prvi znani izraelski napad na civilno industrijsko infrastrukturo v Iranu.
Dim se dviga iz goreče stavbe po napadu z dronom, Kuvajt, 8. marca 2026. FOTO: Social Media Social Media Via Reuters
Prizori iz iranske prestolnice so pretresljivi. Po nočnih napadih je bilo nad mestom videti gost dim, iranske oblasti pa so sporočile, da je bilo poškodovanih več energetskih objektov. Izrael je ob tem potrdil tudi napad na iranske lovce F-14 na letališču v Isfahanu. Ti ameriško izdelani avioni iz časa pred islamsko revolucijo so že desetletja eden od simbolov iranskega vojaškega letalstva, zato napad ni le vojaško, ampak tudi močno simbolno sporočilo. Vojna ni več omejena le na Iran. V libanonskem Bejrutu je bil ponoči zadet hotel v središču mesta, v katerem so bili po poročanju
Reutersa in
AP nastanjeni tudi razseljeni prebivalci. Umrle so najmanj štiri osebe, ranjenih je bilo še več ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je ciljala pripadnike iranske revolucionarne garde oziroma njenega zunanjega krila, ki naj bi iz Libanona pripravljalo napade na Izrael. Ta podatek nakazuje, da se spopad širi, saj to pomeni, da Bejrut ni več le obrobno prizorišče, ampak aktiven del vojne.
V Bahrajnu je bil v iranskem napadu poškodovan objekt za razsoljevanje vode, trije ljudje so bili ranjeni zaradi delcev izstrelka. To je pomemben premik v spopadu, saj niso več na udaru le vojaški cilji. Ko je zadet objekt, ki skrbi za oskrbo z vodo, posledice hitro občuti tudi civilno prebivalstvo. Iran je napad predstavil kot odgovor na ameriški udar na podobno postrojenje na iranskem otoku Kešm.
Netanjahu napoveduje nadaljevanje vojne »z vso silo«
Po poročanju Wall Street Journala so bili v Kuvajtu zadeti tudi rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču, oblasti pa so potrdile smrt dveh pripadnikov mejne straže. Pred tem je umrlo tudi šest ameriških vojakov. S tem postaja vse bolj očitno, da spopad že presega okvir neposrednega obračuna med Iranom in Izraelom. Posledice se širijo po regiji, skupaj z njimi pa tudi število mrtvih in prizadetih držav.
Posebej pretresljiv ostaja napad na dekliško šolo v Minabu na jugu Irana. Iranske oblasti in več medijev poročajo, da je umrlo več kot 160 deklic in zaposlenih. Če bodo ti podatki uradno potrjeni, bo to eden najhujših napadov na civiliste od začetka vojne. AP in CBS poročata, da odgovornost za napad še ni dokončno pojasnjena, vendar razpoložljivi podatki in analiza kraja napada odpirajo resna vprašanja o vlogi ameriško-izraelskih sil. Human Rights Watch je zato zahteval neodvisno in pregledno preiskavo ter odgovornost za morebitne kršitve.
Tudi politična sporočila so vse ostrejša. Benjamin Netanjahu napoveduje nadaljevanje vojne »z vso silo«, Donald Trump pa govori o novih hudih udarcih proti Iranu in ne omenja nobenega roka za konec operacij. Kitajska medtem poziva k ustavitvi vojaških dejanj in opozarja na nevarnost še širše destabilizacije. Iran na drugi strani sporoča, da se je pripravljen bojevati še več mesecev in da bo uporabil tudi naprednejše rakete dolgega dosega. Takšne napovedi kažejo predvsem to, da hitrega zaključka vojne za zdaj ni na vidiku.
Po podatkih AP je bilo od začetka vojne 28. februarja v Iranu ubitih več kot 1.230 ljudi, v Libanonu več kot 300, v Izraelu pa približno ducat. Al Jazeera navaja še višje številke za Iran. Končno število žrtev bo verjetno mogoče oceniti šele pozneje, že zdaj pa je jasno, da se spopad širi in zajema vedno več držav, objektov in ljudi. Napadi na naftna skladišča, hotel v Bejrutu, objekt za oskrbo z vodo v Bahrajnu in gorivne rezervoarje v Kuvajtu kažejo, da vojna ni več omejena na klasične vojaške tarče.
