
Galerija

Nasa je uradno priznala, da je bil testni polet Boeingove kapsule starliner junija 2024, s katerim sta letela Butch Wilmore in Sunita Williams, resen neuspeh. V predstavljenem poročilu preiskovalne komisije so ga uvrstili v kategorijo nesreč tipa A. Vesoljska agencija je nase prevzela velik kos odgovornosti in se zavezala, da se podoben dogodek ne sme več zgoditi.
»Vesoljsko plovilo starliner se je soočalo z izzivi med svojimi misijami brez posadke in misijami s posadko. Boeing je zgradil starlinerja, Nasa ga je sprejela in z njim v vesolje izstrelila dva astronavta. Tehnične težave, ki so se pojavile med priklopom na Mednarodno vesoljsko postajo, so bile zelo očitne,« je dejal prvi mož Nase Jared Isaacman. »Da bi se lotili misij, ki spreminjajo svet, moramo biti transparentni glede svojih uspehov in pomanjkljivosti. Moramo priznati svoje napake in zagotoviti, da se nikoli več ne ponovijo,« je zatrdil. »Uradno razglašamo nesrečo tipa A in zagotavljamo odgovornost vodstva, da se takšne situacije nikoli več ne ponovijo.«
Wilmore v nekem trenutku ni mogel v celoti nadzorovati starlinerja.
V okviru te razglasitve je Isaacman poslal pismo vsem zaposlenim v agenciji, v katerem je priznal pomanjkljivosti tako Boeinga kot tudi agencije. Starlinerja je Nasa naročila v komercialnem programu za prevoz posadke, poleg Boeinga je kapsulo – veliko uspešneje – zagotovil še SpaceX. »Nasa je dovolila, da so programski cilji – imeti dve kapsuli za prevoz posadke – vplivali na inženirske in operativne odločitve, še posebno med odpravo in nemudoma po njej. Te napake popravljamo,« je dodal Isaacman, ki je tudi izdal navodilo, da se objavi 311 strani dolgo notranje poročilo, ki podrobno opisuje ugotovitve preiskovalne skupine programa, ki je preiskovala let starlinerja.
»Starliner ima pomanjkljivosti v zasnovi in inženirstvu, ki jih je treba odpraviti, vendar najbolj skrb vzbujajoča pomanjkljivost, ki jo je razkrila preiskava, ni povezana s strojno opremo, ampak z odločanjem in vodenjem, kar bi lahko, če ne bi bilo nadzora, pripeljalo do notranje kulture, nezdružljive s poleti ljudi v vesolje,« je, kot navaja Ars Technica, Isaacman napisal v pismu zaposlenim. Kakšni ukrepi sledijo, ni povedal.

Starlinerja so na prvi testni polet s posadko na Mednarodno vesoljsko postajo izstrelili 5. junija 2024. Polet je bil načrtovan kot osem, največ 14-dnevni, a se je že kmalu izkazalo, da bosta Sunita Williams in Butch Wilmore na postaji dlje. Že na poti proti postaji je imel starliner ogromno težav, saj so odpovedali potisniki. Kako zelo resno je bilo, je Nasa priznala šele, ko je bilo vsega konec. Wilmore v nekem trenutku ni mogel v celoti nadzorovati starlinerja. Potisniki niso bili pomembni le za parkiranje kapsule na postajo, ampak tudi za ustrezno nadzorovanje plovila ob vnovičnem vstopu v atmosfero. Astronavta sta se tako soočila z vprašanjem: kaj je večje tveganje – poskus pristajanja ali poskus vrnitve.