Avtomobilska industrija: pripravlja se evropski kei

Malih avtomobilov Evropa kupi malo, predragi so, industriji se jih menda ne splača izdelovati. V prihodnosti bo morda drugače, saj utegne politika pristopiti in takšna vozila resneje spodbuditi.

Na nedavni avtomobilski razstavi v Münchnu so proizvajalci predstavili številne novosti v segmentu B, vključno z renaultom cliom in električnimi avtomobili VW ID polo, VW ID crossom, škodo epiq, cupro ravalom, BYD dolphin durfom, ki se prodajajo po ceni od 20.000 do 30.000 evrov. A njihova cena za marsikoga ostaja nedostopna, zato evropski trg stagnira in se ne more vrniti na raven pred covidno krizo.

»Milijoni Evropejcev želijo kupiti cenovno dostopne evropske avtomobile. Zato bi morali vlagati tudi v majhna in cenovno dostopna vozila. Verjamem, da bi morala imeti Evropa ekološki, cenovno dostopen, v Evropi izdelan električni avtomobil. Ne smemo dovoliti, da Kitajska in drugi osvojijo ta trg. V vsakem primeru je prihodnost električna. In Evropa bo njen del. Prihodnost avtomobilov in avtomobili prihodnosti morajo pripadati Evropi,« je pred dnevi dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Če naj bi šlo pri tej pobudi za najmanjše modele, ki jih statistika uvršča v t. i. mini kategorijo, je teh na trgu res malo. V celotni evropski prodaji, to je na leto dobrih 13 milijonov avtomobilov, je mini avtomobilov komaj za vzorec. Ta del trga nikoli ni bil posebno velik, po podatkih analitične družbe Inovev je bil najvišje pri 13 odstotkih (2009), zdaj pa je med 2 in 3 odstotki.

Šef evropskega dela avtomobilskega koncerna Stellantis Jean-Philippe Imparato je že pred tem dejal, da naj EU sprosti predpise glede manjših avtomobilov, da bodo lahko razvijali in z dobičkom izdelovali električni avtomobil v vrednosti 15.000 evrov. Po njegovih navedbah je bilo še leta 2019 v Evropi na prodaj 49 avtomobilov s ceno do 15.000 evrov, zdaj pa se najde komaj kakšen. Stellantis to pripisuje stroškom zaradi pretirane regulacije. Seveda proizvajalci razloge, da je nekaj drago, vselej najdejo drugod, ne pri sebi, ampak to je že druga tema.

Zaradi pomanjkanja prostora v velemestih

Iz EU za zdaj ni nobenih podrobnosti o pobudi, toda ideja evropskega mini avta naj bi šla v smeri omejene dolžine (od 3,5 do 3,7 metra) in zmogljivosti. Govori se o novi kategoriji, ki bi bila vmes med štirikolesniki in osebnimi avtomobili. Takoj se lahko vprašamo, kaj bo to pomenilo za varnostne zahteve.

Kot rečeno, so to šele prvi namigi in ni povsem jasno, kdaj bo pripravljen končni predlog; lahko pride tudi do kakih različnih prizadevanj posameznih struj znotraj avtomobilske industrije, ki je včasih enotna, nato pa v nekem trenutku ne več. Verjetno bo EU zahtevala, da gre za električni pogon, ki ga še naprej vidi kot dolgoročno edino prihodnost, morda pa bo v tem pogledu s kakšnim omejitvenim rokom dopustila še kaj drugega.

Idejo sta poleti prva v javnost lansirala Renault in Stellantis, takratni prvi mož Renaulta Luca de Meo je bil najbolj konkreten in je dejal, da bi se bilo treba zgledovati po japonskih kei (mini) avtomobilih. Ti imajo omejitve glede zunanjih mer in moči, a so davčno manj obremenjeni, tudi zavarovanje je ugodnejše, na Japonskem pa predstavljajo kar 38 odstotkov prodaje. Japonci so šli že davno v to smer, predvsem zaradi pomanjkanja prostora v velemestih.