
Galerija

Krhko premirje med ZDA in Iranom se je hitro znašlo pod novim pritiskom. V ospredju so zdaj nasprotujoče si izjave o tem, kaj dogovor sploh vključuje, medtem ko so izraelski napadi na Libanon dodatno zaostrili razmere. Iz Bele hiše je medtem prišlo ostro sporočilo: iranski načrt z desetimi točkami naj bi predsednik Donald Trump po besedah tiskovne predstavnice Karoline Leavitt »dobesedno vrgel v smeti«.
Po navedbah Bele hiše je tisto, kar Iran javno sporoča o predlogu, drugačno od tega, kar naj bi iranski predstavniki zasebno povedali Trumpu. Ameriško delegacijo na pogovorih naj bi vodil podpredsednik J. D. Vance, pridružila pa naj bi se mu posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner.
V središču novega zaostrovanja so obsežni izraelski napadi na Libanon, z velikim številom civilnih žrtev in ranjenih. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je množične izraelske napade obsodil in opozoril, da predstavljajo resno tveganje za premirje ter prizadevanja za trajnejši mir v regiji. Po teh napadih je Hezbolah sporočil, da je na sever Izraela izstrelil rakete, kar naj bi bil prvi tak napad po sklenitvi dogovora.

Ena ključnih točk spora je vprašanje, ali Libanon sploh spada v okvir premirja med ZDA in Iranom. Washington in izraelski premier Benjamin Netanjahu vztrajata, da operacije proti Hezbolahu v Libanonu niso del tega dogovora. Na drugi strani Iran in Pakistan trdita nasprotno ter opozarjata, da izraelski napadi pomenijo kršitev doseženega premirja.
Iranski predstavniki so ob tem sporočili, da sta ZDA in Izrael že v prvih urah prekršila tri točke njihovega predloga. Med kršitvami omenjajo dogajanje v Libanonu, vdore v zračni prostor in vprašanje pravice do bogatenja jedrskega goriva.
Razmere dodatno zapleta tudi vprašanje Hormuške ožine. Iranski revolucionarni gardisti trdijo, da je plovba skozi ta strateško pomemben prehod ustavljena po kršitvah premirja v Libanonu. Bela hiša je pred tem sporočila, da naj bi se premirje nadaljevalo, če bo ožina ostala odprta.
Iran je po navedbah v besedilu ladjam celo priporočil alternativne plovne poti zaradi nevarnosti morskih min. Prav negotovost okoli Hormuške ožine je znova vplivala tudi na trge. Cena nafte Brent je ponoči zrasla za več kot dva odstotka in dosegla 97,35 dolarja za sod.
Donald Trump je na omrežju Truth Social zapisal, da bodo ameriške ladje, letala, orožje in vojaško osebje ostali na svojih položajih v Iranu in okoli njega, dokler ne bo dosežen in v celoti izpolnjen »dejanski dogovor«. Ob tem je Iranu zagrozil, da bi v nasprotnem primeru sledilo še silovitejše vojaško ukrepanje, hkrati pa poudaril, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja in da mora Hormuška ožina ostati odprta in varna.
Kljub nezaupanju iranske javnosti naj bi iranska delegacija zvečer prispela v Islamabad na pogovore, ki naj bi temeljili na iranskem načrtu z desetimi točkami. Po navedbah v besedilu naj bi se nadaljnja pogajanja med ameriško in iransko stranjo nadaljevala v petek ali soboto.
Dogajanje tako ostaja zelo nepredvidljivo. Na eni strani stojijo napovedi novih pogovorov, na drugi medsebojne obtožbe, napadi v Libanonu in spor o tem, kaj je bilo v premirju sploh dogovorjeno.