
Galerija

»Moji bodoči sosedje so bodisi islamistični teroristi, posiljevalci, morilci ali preprodajalci drog. Vznemirljiva možnost.« Tako je nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki so ga v začetku novembra po 20 dneh prestajanja kazni izpustili iz zapora, zapisal v svoji knjigi Dnevnik zapornika, ki je izšla v sredo. Nekateri politični komentatorji pa menijo, da le poskuša oprati svoje ime oziroma na svojo stran pridobiti javno mnenje.
V knjigi 70-letni Sarkozy opisuje čas, ki ga je prebil v zaporu La Sante v Parizu. Kazen je začel prestajati 21. oktobra, potem ko je bil zaradi afere glede sredstev za predsedniško kampanjo iz Libije obsojen na pet let zapora. Po pritožbi so ga izpustili po približno treh tednih, pritožbeni postopek pa se bo začel marca prihodnje leto. V knjigi izrazi ogorčenje, da je sploh končal za zapahi, pa tudi trdno prepričanje o svoji nedolžnosti.

Nenehno glasno nasilje med zaporniki mu je menda redno kratilo spanec. Prvo noč ga je motil sosed, ki je prepeval pesem iz Levjega kralja in ropotal po rešetkah celice. »Zdi se, da nekateri moji novi sosedje niso imeli optimalnega duševnega ravnovesja,« je zapisal v knjigi, ki ima več kot 200 strani. Obisk žene Carle Bruni je opisal kot edino svetlo točko »v tem temnem dnevu.« Zadovoljen pa je bil, da si je v svoji celici lahko ogledal nogometno tekmo med Paris Saint-Germainom in Leverkusnom.
Sarkozy veliko strani posveča libijski aferi in sojenju; po njegovem se je pravosodni sistem brez kakršnih koli trdnih dokazov oklepal obtožb, da je denar za svojo predsedniško kampanjo leta 2007 nezakonito prejel od takratnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Obisk žene Carle Bruni je opisal kot edino svetlo točko.
Sarkozy, ki ima v konservativnem taboru še vedno veliko vpliva, je poskrbel tudi za razburjenje, ker se je v svoji knjigi zavzel za opuščanje t. i. požarnega zidu proti skrajno desnemu Nacionalnemu zboru (RN) in vodji njihove poslanske skupine Marine Le Pen. Odprt je za sodelovanje z njimi.