Carlos Slim je spet najbogatejši Zemljan

Preteklo je leto od trikratne japonske katastrofe, vsesplošna kriza se je razširila in poglobila, kar obenem pomeni, da se nekje večajo kupčki denarja. Ameriška revija Forbes je objavila nov seznam najbogatejših, velikih sprememb na vrhu ni, število dolarskih milijarderjev pa se je rahlo povečalo, v elitnem klubu je tako zbranih 1126 Zemljanov, enajst več kot leta 2010. Slaba polovica, natančneje 425, jih prihaja iz ZDA, na drugo mesto so se uvrstili Rusi, ki so izpodrinili Kitajce, Slovencev bojda med njimi (še) ni. Na 10. mestu najdemo neopaznega Nemca Karla Albrechta, ustanovitelj diskontne prehrambne verige Aldi je težak 25,4 milijarde, kar je dokaz, da se da s prehrano manj premožnih lepo zaslužiti.

Deveti je investitor Li Ka Šing iz Hongkonga, ki je zbral za borih 100 milijončkov več kot Nemec. Nov med deseterico je na osmem mestu Šved Stefan Persson, šef tekstilnega koncerna H&M, ki premore okoli 26 milijard. Tudi Brazilec Eike Batista je novinec, sin nekdanjega rudarskega ministra je vreden med 27 in 30 milijardami, točne vsote ne pove, ne zamudi pa pojasniti, da je vse ustvaril z nafto in zlatom brez očkove pomoči. »Računalničarji« so še na pohodu, šesti najbogatejši, Lawrence Ellison, lastnik družbe Oracle, je sicer eno mesto niže, s skoraj 40 milijardami je »strmoglavil« na 36.! Amancio Ortega prihaja iz zadolžene Španije, na peto mesto se je povzpel z oblačili, zlata jajca nosi modna veriga Zara. Leta 2008 je bil še 22., predlani že deveti, leto 2011 mu je prineslo še pet milijard, zdaj je vreden 38 milijard dolarjev.

Srebro za Billa Gatesa

Tik pod stopničkami se je na četrtem mestu obdržal Francoz Bernard Arnault, ki je z 41 milijardami najbogatejši Evropejec. Premoženje je prigaral z dedovanjem, je lastnik luksuzne modne verige LVHM (Louis Vuitton – Moet – Hennessy), spretno je povezal izumirajočo visoko modo z modnimi dodatki in žlahtnimi pijačami. Veriga šteje 60 znanih blagovnih znamk.

Bronaste kolajne se veseli ameriški vlagatelj Warren Buffet, ki je doživel pravo polomijo, saj je bil pred štirimi leti še najbogatejši Zemljan, zdaj prešteva le 44 milijard. Tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates se ne da. Leta 2009 je bil najbogatejši na modrem planetu, zdaj pa mu je ostalo 61 milijard, na drugemu mestu je v zadnjem letu sicer pridobil pet milijard.

Na prestolu se ponovno bohoti mehiški telekomunikacijski podjetnik Carlos Slim, ki mu manjka nekaj drobiža do 70 milijard dolarjev. Carlos Slim Helu se je rodil 28. januarja 1940 v Mehiki. Njegov oče Julian Slim Haddad, pravzaprav Yusuf Salim, sirsko-maroški kristjan iz majhnega kraja južno od Bejruta, je prišel v Mehiko leta 1902 kot begunec, s podjetjem Zvezda Orienta je ustvaril bajno premoženje in v času revolucije legendarnega Pancha Ville pridno kupoval nepremičnine. Poročil se je z Lindo Helu, hčerko iz bogate libijske trgovske družine, rodilo se jima je šest otrok, peti je Carlos. Ta je menda očetu pomagal od osmega leta starosti, pridno vadil ustvarjanje dobička, po očetovi smrti pa se je posvetil agresivnemu vlaganju. Njegova libanonska žena, prava lepotica in človekoljubka Soumaya Domit, je umrla leta 1999, njuni trije sinovi so že prevzeli dele družinskega koncerna. Carlos je na neodvisni nacionalni univerzi študiral gradbeništvo, pozneje pa na njej predaval algebro. Imperij Grupo Carso je orientalsko pisano sestavljena, vsebuje tobačno verigo, lekarne, restavracije, darilne butike, mehiški del dveh velikih ameriških nakupovalnih verig in proizvajalca avtomobilskih delov. Velja za dobrega lobista in arhitekta navez v mehiški politiki. Ko je mehiški predsednik Salinas sprožil veliko privatizacijo, si je za 1,8 milijarde dolarjev zagotovil velik delež telefonske družbe Telmex, ki je danes vredna vsaj 10 milijard dolarjev.

Peta sila v državi

Družba je daleč največje mehiško zasebno podjetje, obvlada celo borzo, je seveda monopolistka, telefoniranje pa se je krepko podražilo. Ljudje so nezadovoljni, v zraku visi sum korupcije, a Slim nemoteno investira naprej po vsej Latinski Ameriki. Vlaga tudi v ZDA, kjer je pridobil deleže tobačnega koncerna Philip Morris, ima delnice firme Apple in je skoraj 10-odstotni lastnik New Yorka Timesa. Slimova družina nadzira približno pet odstotkov mehiške proizvodnje. A Carlos ni le neusmiljen poslovnež, pred desetletjem je osnoval sklad za rešitev in obnovo zgodovinske prestolnice in starega mesta Ciudad de Mexico, ki ga je pred leti močno prizadel potres. Pred petimi leti je razkril načrt, kako bi med mehiške otroke razdelili 100.000 brezplačnih prenosnih računalnikov, lani je rojstnemu mestu podaril novi muzej. Gradnja ga je stala 34 milijonov, vanj je namestil svojo dragoceno zbirko umetnin, ki je po mnenju poznavalcev vredna vsaj 700 milijonov dolarjev. Je podpornik konservativnega verskega reda Kristusovi legionarji. Njegov ustanovitelj, zdaj pokojni Marcial Maciel, ga je poročil. Ta je veljal za mafijca, zlorabe duhovnikov in vpletenosti v trgovino z drogami pa mu niso mogli dokazati. Carlos je vodja latinskoameriškega razvojnega fonda, ki skrbi za vlaganja v infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje. Med številnimi nepremičninami mu je najljubše počitniško posestvo ob jezeru Lago Ypacaria v Paragvaju. V formuli ena je želel kupiti ekipo Honde, pa si je premislil. Pravijo, da je peta sila v državi, a vselej ostaja v ozadju.

Največji skok navzgor (na 37. mesto) je na Forbesovi lestvici uspel Mehičanu Ricardu Salinasu Pliegu, ki je denar zaslužil in podvojil s telekomunikacijami, lani je tako zaslužil skoraj 10 milijard, 26-letni Mark Zuckerberg je premoženje povečal s 13,5 na 17,5 milijarde, po zaslugi Facebooka se je znašel na 35. mestu. Največji poraženec je indijski jeklarski mogotec Lakšmi Mital, ki je iz prve deseterice padel na 21. mesto.