Vojna operacija, ki so jo ZDA poimenovale »Epski bes«, je vstopila v novo, še silovitejšo fazo. Ponoči so ameriške in izraelske sile izvedle uničujoče zračne napade na Isfahan, eno najpomembnejših iranskih kulturnih in vojaških središč. Mesto z 2,3 milijona prebivalci, znano pod vzdevkom »Polovica sveta« (Nesf-e Jahan), je pretreslo zaporedje eksplozij. Po navedbah ameriških uradnikov so bile uporabljene izjemno močne letalske (t. i. »skoraj tonske«) bombe, tarča pa predvsem tamkajšnja letalska baza Badr in ključna industrijska infrastruktura.
Medtem ko zrak parajo letala, se na tleh bijejo krvavi spopadi. Izraelska vojska je sporočila, da so v ponedeljek na jugu Libanona padli štirje vojaki, med njimi 22-letni kapitan Noam Madmoni. Še dva vojaka sta bila huje ranjena. Iran na agresijo odgovarja s salvami raket. Izraelski obrambni sistemi so nad osrednjim delom države prestregli več projektilov, prebivalci Jeruzalema in okolice pa so morali ponovno v zaklonišča. Razmere se dodatno zapletajo, saj so se v spopade aktivno vključili jemenski Hutiji, ki so čez vikend izvedli prve neposredne napade na Izrael od začetka tega konflikta.
Izraelska gasilska in reševalna služba je sporočila, da so ostanki prestrežene iranske rakete zadeli industrijski objekt in cisterno za gorivo v rafinerijah nafte. Hajfa v Izraelu, 30. marca 2026. FOTO: Video Obtained By Reuters Via Reuters
Diplomacija in Trumpove grožnje
V ozadju vojaških premikov poteka nenavadna diplomatska igra. Donald Trump trdi, da Washington vodi resne pogovore z »razumnejšimi elementi« iranskega režima, pri čemer kot osrednjo figuro izpostavlja predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Ameriški predsednik želi vojno končati v štirih do šestih tednih, a pod lastnimi pogoji.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je bila neposredna: »Predsednik Trump bo neusmiljeno nadaljeval z operacijami in pričakuje, da bo iranski režim sklenil dogovor. Na 30. dnevu smo, izračunajte si sami.« Hkrati Trump stopnjuje pritisk z napovedmi o uničenju iranskih naprav za razsoljevanje vode, kar bi lahko povzročilo humanitarno katastrofo. Državni sekretar Marco Rubio pa je opozoril, da bo strateška Hormuška ožina odprta »na tak ali drugačen način«. Trump naj bi bil pripravljen končati vojno celo, če prehod ostane delno zaprt, pod pogojem, da iranska mornarica in raketne zaloge niso več grožnja.
Beduinski deček pospravlja jamo, preurejeno v začasno protibombno zaklonišče, v nepriznani beduinski vasi blizu Arada na jugu Izraela, 30. marca 2026. FOTO: Amir Cohen Reuters
Svetovni trgi so na robu. Cena nafte v ZDA je prvič od začetka vojne presegla mejo 100 dolarjev za sod, medtem ko je globalno referenčna nafta Brent dosegla 115 dolarjev. Analitiki opozarjajo, da bodo dolgotrajno visoke cene energentov prisilile centralne banke v dvig obrestnih mer, kar bi lahko zaustavilo svetovno gospodarsko rast. Poleg nafte so v nebo poskočile cene aluminija, ki so blizu najvišje ravni v zadnjih štirih letih. Razlog so poškodbe na obratih v Abu Dabiju in Bahrajnu. Negotovost na trgih povzema Rick Meckler iz Cherry Lane Investments: »Ameriške oblasti še naprej pošiljajo nejasna sporočila. Ko se zdijo sporočila dobra, trg raste. Če so agresivnejša, trg pade.«
V regijo medtem že prihajajo tisoči vojakov elitne 82. zračnodesantne divizije ameriške vojske. Čeprav končna odločitev o vdoru na iransko ozemlje še ni bila sprejeta, se krepijo ugibanja o morebitnem zavzetju otoka Harg, preko katerega poteka 90 % iranskega izvoza nafte. Evropski zavezniki dogajanje spremljajo z grozo. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je za medije odkrito priznal: »Zaradi narave svojega dela sem prisiljen vedeti nekatere zastrašujoče stvari, ki mi ponoči ne pustijo spati.« Bela hiša medtem že nakazuje, da bi morale stroške te vojaške operacije delno poravnati bogate arabske države v regiji, kar bi lahko v prihodnje še dodatno zaostrilo odnose med zavezniki.
Nariman, 12-letna sirota, stoji ob ognju pred šotorom v začasnem taborišču za razseljene osebe, medtem ko se zaostrujejo spopadi med Izraelom in Hezbolahom, v Bejrutu, Libanon, 30. marca 2026. FOTO: Adnan Abidi Reuters
Razseljeni ljudje ob svojih šotorih, postavljenih ob bejrutski obali, 30. marec 2026. FOTO: Dimitar Dilkoff Afp
