Spletna enciklopedija wikipedija, ki je na internetu zaživela 15. januarja 2001, je bila plod zamisli dveh mož: Jimmyja Walesa, internetnega podjetnika z libertarskimi nagnjenji, in Larryja Sangerja, filozofa, ki je postal njen prvi glavni urednik. Njuno sodelovanje je trajalo le dobro leto – toda napetost med njunima vizijama še danes oblikuje projekt. Wales si je wikipedijo že vse od začetka zamišljal kot radikalno odprt projekt: prostor, kamor bi »vsak posameznik na planetu« lahko prispeval in imel brezplačen dostop do »vsote vsega človeškega znanja«, Sanger pa je bil skeptičen, da bi takšna odprtost sploh lahko zagotovila nevtralnost – in to razhajanje je zaznamovalo zgodbo wikipedije.
Od knjižnice do skupnosti
Pred wikipedijo je dostop do znanja pomenil brskanje po klasičnih knjižnicah in skrbno izbranih priročnih delih, pri čemer so strokovnjaki in ustanove delovali kot vratarji »uradnih« informacij. Wikipedija je to obrnila na glavo. Ustvarila je obsežno, skupinsko urejano platformo, kjer je lahko vsak z internetno povezavo napisal ali popravil članek, s čimer je prešla od centralizirane strokovne avtoritete znanja k bolj decentraliziranemu, na skupnosti temelječemu modelu, ki pa še vedno navaja vire, ki so jih pripravili strokovnjaki. Rast, ki je sledila, je zdaj internetna legenda. Leta 2002 je imela angleška wikipedija okoli 25.000 vnosov; leta 2006 je presegla milijon. Danes jih ima več kot sedem milijonov; slovenska izdaja ima nekaj čez 257.000 vnosov, trenutno pa obstaja 342 aktivnih izdaj wikipedije s prispevki več sto tisoč prostovoljnih urednikov. Na wikipediji nihče ne »poseduje« članka in vsi prispevki morajo slediti temeljnim načelom nevtralnosti, preverljivosti in zanašanja na preverjene vire. Uredniki razpravljajo o spremembah na »pogovornih straneh« in dosegajo soglasje. V resnih primerih so spori predani arbitražnemu odboru, ki ga vodi skupnost.
Ideal nepristranskosti in nevtralnosti
Ta model odraža Walesovo prepričanje, da je mogoče globalno skupno dobro znanja zgraditi skupinsko. »Wikipedija ni zelo prijetno mesto za skrajneže,« je leta 2025 povedal za britanski Guardian. »Če želite razglabljati in biti izjemno pristranski, potem izvolite, napišite svoj blog.« Za Walesa nevtralnost izhaja iz utemeljitve člankov na dejstvih: »Vnos o Hitlerju ne potrebuje razglabljanja proti Hitlerju. Preprosto zapišeš, kaj je storil, in že to je obsodba.« Sanger, ki je sestavil zgodnje smernice wikipedije o nevtralnosti, že dolgo trdi, da odprtost sama po sebi ne more preprečiti pristranskosti; tisti, ki pišejo članke, bi morali biti v idealnih razmerah strokovnjaki s svojega področja. »Nevtralnost je popolnoma mogoča,« je povedal za nemško radiotelevizijsko mrežo Deutsche Welle in dodal, da je zlati standard, da »ne moreš ugotoviti, kaj oseba misli o katerem koli spornem vprašanju«. »In ne vidim, kako bi bilo za projekt, kot je wikipedija, sploh mogoče, da bi se približal nevtralnosti brez sodelovanja strokovnjakov, ki so sami zavezani nevtralnosti,« je dejal Sanger. Vsaka jezikovna izdaja wikipedije je ustvarjena posebej in ima svojo skupnost urednikov. To pomeni, da članek, ki obstaja v hindijščini, morda nikoli ne bo napisan v angleščini, in obratno. Orodja, kot je wikidelta, pomagajo prikazati te vrzeli z označevanjem tem, ki se pojavljajo le v enem jeziku.
To je pomembno, ker wikipedija zdaj napaja številna digitalna orodja, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan. Veliki računalniški jezikovni modeli (kot so klepetalni roboti) se učijo iz njene vsebine, umetno ustvarjeno besedilo in prevodi pa se vračajo v manjše wikipedije. Grenlandska izdaja wikipedije je pokazala, kako krhka je lahko ta zanka: ko je bila leta 2025 preplavljena z vsebino umetne inteligence, polno napak – kar so nekateri označili za »spiralo propada« –, je njen edini urednik zahteval zaprtje strani zaradi velikega »tveganja za grenlandski jezik«.
Novi izzivalci?
Leta 2025 je družba Elona Muska xAI predstavila grokipedijo, z umetno inteligenco ustvarjeno enciklopedijo, zgrajeno na velikem jezikovnem modelu grok. Debitirala je s skoraj 885.000 članki in se predstavila kot »resnična in neodvisna alternativa« wikipediji. Nekateri vnosi so v celoti ustvarjeni z grokom, drugi so vzeti z wikipedije – včasih nekoliko urejeni, drugič pa prepisani skoraj dobesedno. Sanger to dojema kot pomemben premik. »Prvič v zgodovini lahko dejansko govoriš z velikim jezikovnim modelom in ta se bo hitro obrnil in uredil članek v enciklopediji,« je povedal za Deutsche Welle. »Urejanja ne predložiš človeku. Predložiš ga stroju, ki ga nadzoruje korporacija,« kar prinese hitrejše odgovore. Sanger verjame, da bi grokipedija sčasoma lahko presegla projekt, ki ga je nekoč pomagal ustvariti: »Obstaja zelo velika možnost, da bo grokipedija po določenem času boljša enciklopedija kot wikipedija.« Po drugi strani pa je Jimmy Wales v intervjuju za britansko tiskovno agencijo Reuters konec leta 2025 izrazil dvom, da bi veliki jezikovni modeli lahko ustvarjali enciklopedično vsebino: »Ni še jasno, ali gre za pomembne ali smiselne tekmece,« je dejal, a dodal, da bi morale korporacije, ki jih upravljajo, plačevati licenčnino za uporabo wikipedije.
Soustanovitelj wikipedije Jimmy Wales je prepričan, da je mogoče globalno skupno dobro znanja zgraditi skupinsko. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
»Nevtralnost je popolnoma mogoča,« pravi Larry Sanger, soustanovitelj wikipedije. FOTO: Web3 Working Group/Wikimedia Commons, CC BY 3.0
Lani se je pojavila grokipedija, z umetno inteligenco ustvarjena enciklopedija, zgrajena na velikem jezikovnem modelu grok. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
