Dan mrtvih po svetu

A čeprav se povsod po svetu ne poklonijo spominu prednikov enako in na isti dan, v vseh kulturah živi prepričanje, da se je mrtvih treba spominjati in se jim pokloniti.

1. Japonska: v deželi vzhajajočega sonca se že pol tisočletja, celo malo dlje, prednikom poklanjajo s festivalom Obon, festivalom latern, ki običajno traja tri dni. A čeprav se tedaj, sredi avgusta, spominjajo mrtvih, to ni čas žalosti in spokoja, ampak rajanja, ognjemetov, iger, obilnih pojedin in osrednjega tradicionalnega plesa bon odori, s katerim pozdravijo prihod duhov na zemljo. Na ta budistični praznik družine tudi ozaljšajo grobove in v zrak izpustijo laterne, ki duhovom kažejo pot.

2. Mehika: različica našega dneva mrtvih je dia de los muertos, katerega korenine segajo v čas azteškega cesarstva in je povezan s praznikom žetve, a se je v stoletjih spojil s krščanskim verovanjem. Na ta dan – podobno kot pri nas – ljudje očistijo in okrasijo grobove, nanje ali na posebne oltarčke pa položijo fotografije pokojnih, skupaj s cvetjem, hrano in pijačo, kot v povabilo, naj jih vnovič obiščejo. Zaradi tega pečejo kruh mrtvih, štruce v obliki kosti. Prepoznavne poteze tega praznika so tudi okraševanje z okostnjaki, izobilje sladkarij in žive barve vsepovsod.

3. Koreja: v obeh Korejah se mrtvih spomnijo na njihov največji državni praznik, chuseok, ki ga praznujejo na 15. dan osmega lunarnega meseca (septembra ali oktobra torej) in sovpada s tridnevnim praznikom žetve. Korejci množično obiskujejo domove svojih družin in na njih pogosto pustijo nekaj pijače in jedače ter molijo. Ponoči, ob polni luni, pa se odvrti vrtiljak ljudskih iger in tradicionalnih plesov. Seveda ne gre brez tradicionalnih riževih tortic, ki jih običajno pojedo za zajtrk.

4. Kitajska: kar ves mesec je posvečen duhovom pokojnih, ki tedaj vandrajo po zemlji. Vrhunec praznovanja je na dan lačnih duhov, na 15. dan sedmega lunarnega meseca (julija ali avgusta po našem koledarju), ko naj bi bila vrata, ki razmejujejo svetova živih in mrtvih, najbolj široko odprta. Festival začno slavnostno, s parado, splave ovenčajo z laternami in jih nato spustijo po rekah. Vseeno se ljudje v strahu pred duhovi ponoči zadržujejo doma, da potešijo lakoto duhov, pa na domače oltarje položijo hrano.

5. Nepal: avgusta ali septembra v Nepalu slavijo festival krav, gai jatra, ko se ljudje, ki so v minulem letu izgubili bližnjega, od njega dokončno poslovijo. Te družine po ulicah Katmanduja popeljejo kravo, v hinduizmu sveto žival – ali pa se, če si družina ne more privoščiti krave, sprehodijo v krave preoblečeni otroci. Po njihovem prepričanju naj bi krava pokojnemu pomagala poiskati pot v drugo življenje v onstranstvu.

6. Kambodža: nekje med sredo septembra in oktobra se vsakodnevni vrvež v Kambodži nenadoma umiri. Upočasni. Utiša. Začne se 15-dnevni verski praznik pchum ben, ko se ljudje, oblečeni v žalno barvo, v belo, zbirajo v pagodah in se spominjajo prednikov. Po njihovem verovanju naj bi bila meja, ki ločuje žive in mrtve, tedaj najtanjša, da lahko pokojni priromajo nazaj k živim, z upanjem, da se spokorijo za grehe, ki so jih zagrešili v življenju. Večdnevno praznovanje – podobno kot na Kitajskem – zaznamujejo daritve pokojnim. Po miru in spokoju pa praznik sklenejo s hrupom, z rokoborbami in dirkami bikov. T. P. Na mehiški dan mrtvih vse mrgoli v živih barvah in podobah okostnjakov. Na Kitajskem ljudje potešijo lačne duhove z daritvami – zažigajo papirnat ponarejen denar.