Dobrodošli v 
Guantanamu

Pod pripekajočim karibskim soncem se sončijo legvani, na igrišču za golf je že skoraj nemogoče igrati zaradi vročine. Zvečer v kinu pod milim nebom igra RoboCop, v McDonald'su prodajajo hamburgerje in ocvrti krompirček. A to ni letoviško naselje. To je ameriško vojaško oporišče v Guantanamu na Kubi, kjer ZDA zadržujejo nekaj najbolj iskanih terorističnih osumljencev na svetu.

Raj, ki to ni

»Dobrodošli v raj: GTMO, biser Antilov,« piše na majicah v trgovinici s spominki blizu turkizno modrega morja, kamor hodijo plavat in se potapljat številni izmed 5000 ameriških vojakov in civilistov, ki delajo v Guantanamu. Seveda je tukaj edina stvar, ki ima kakršno koli zvezo z rajem, podnebje.

Ameriško oporišče, ki na jugovzhodu Kube deluje od leta 1903, je polno rumenih kasarn in starih hangarjev, obkroženih z bodečo žico in opozorilnimi napisi Prepovedano fotografiranje. Oporišče, ki leži 800 kilometrov od Havane, ni popolnoma ameriško, zagotovo pa ni kubansko.

Tukaj ni peščenih plaž, samo obala, na kateri živi zaščitena vrsta legvanov. Vsakomur, ki bi jim storil kaj žalega, grozi kazen v višini 10.000 dolarjev (7230 evrov). Vsak teden iz oporišča na Florido letijo manjša letala, lokalna mornariška samopostrežna trgovina pa je videti kot iz nekih drugih časov. »Ko prideš v zaliv Guantanamo, se ti zdi, kakor da si stopil dvajset let v preteklost,« pravi Stan Tirvioli, častnik oziroma urednik radia GTMO.

Zloglasni zapor

Ko se obiskovalec z majhnega vojaškega letališča s čolnom pripelje na drugo stran zaliva, še ne vidi jetnišnice: ta leži nekaj kilometrov proč, skrita za hribi. V zloglasnem vojaškem zaporu, ki so ga odprli pred več kot desetimi leti, je trenutno zaprtih 154 zapornikov, med katerimi so tudi samooklicani organizator terorističnih napadov na ZDA septembra 2001 Halid Šejk Mohamed in še štirje njegovi sodelavci. Večina jetnikov je v Guantanamu zaprtih že več let, in to brez uradne obtožbe, kaj šele obsodbe. Predsednik Barack Obama je sicer napovedal zaprtje zloglasne ječe, a njegove načrte uspešno ovira republikanska opozicija v kongresu. Za ljudi, ki delajo v preostalih delih oporišča, zaporniki niso v prvem planu. »Tukaj so, vsi vemo, da so, a to nas ne zanima,« je novinarjem francoske tiskovne agencije AFP, ki so jim dovolili ogled oporišča, zaupal Tirvioli.

Pod visokimi stražnimi stolpi in za še več bodeče žice stojijo zaporniški oddelki 5, 6, Echo in Delta, ki so zrasli sredi kaktusov in zamenjali razvpite kletke oddelka X-Ray, ki je zdaj odprt za medije – in popolnoma zaraščen. Toda v oddelkih 5 in 6, kjer prebiva večina zapornikov, so varnostni ukrepi močno poostreni. Nihče ne sme fotografirati ne zapornikov ne njihovih paznikov. Če začne kateri od jetnikov vpiti ali razbijati po vratih svoje celice, novinarje takoj odvedejo proč.

Zaprta skupnost

»O čem bi radi govorili – od tega, o čemer sploh lahko govorimo?« zanima brigadnega generala Mariona Garcio, namestnika poveljnika oporišča, potem ko noče odgovoriti na vrsto postavljenih vprašanj. O številu zapornikov, ki gladovno stavkajo, že dolgo molčijo. Med temami, o katerih se ne govori, je tudi skrivnostni oddelek 7, kjer zadržujejo peščico zapornikov »visoke vrednosti«. »O tem preprosto ni debate,« zatrdi Garcia.

Nekaterim, ki delajo v oporišču, življenje lajšajo stvari, ki jih spominjajo na dom, denimo podružnica McDonald'sa – edina na Kubi. A razlike so seveda velike. »Internet je počasen, imamo le nekaj kabelskih programov, nakupovanje je prav tako omejeno,« pravi Tirvioli. »Tukaj vsi poznamo vsakogar. Prav daleč ne moremo,« sklene urednik oporiškega radia GTMO.