Donava podrla stoletni rekord, rekordno nizka tudi Drava. »Razmere so resne«

Zaradi dolgotrajne suše Donava in Drava beležita rekordno nizke vodostaje, težave z dotoki pa so prizadele tudi obalo in otoke. Direktor Hrvaških voda Zoran Đuroković je na HRT opozoril na resne razmere, vendar poudarja, da je oskrba z vodo za zdaj stabilna. »Razmere so precej resne. Dejansko gre že za daljše obdobje nizkih vodostajev. Povedati je treba, da Donava prav v teh trenutkih beleži nov rekord – pri Batini je vodostaj dosegel -142 centimetrov. Padel je nov rekord, tako nizko je bilo nazadnje leta 1909. Zdaj imamo nov padec gladine Donave in razmere se ne bodo tako hitro spremenile. Vemo tudi, da je bil na reki Dravi podrt rekord z -172 na -192 centimetrov. Gre za izjemno nizke vodostaje, temperature vode pa so precej višje od običajnih, kar vse bolj obremenjuje rastlinski in živalski svet, ki živi ob teh rekah,« je poudaril Đuroković.

Na velikem območju obale in otokov velja omejena poraba vode, presahnili so izviri in zajetja pitne vode. »Dejstvo je, da so razmere veliko bolj problematične na kraškem območju ter na območju primorskih in dalmatinskih porečij. Tam so dotoki že zelo zmanjšani, zato se zmanjšujejo tudi zmogljivosti. Več vodovodov je občane pozvalo k racionalni rabi vode. Kljub temu pa je sama oskrba z vodo za zdaj še vedno stabilna. Prihaja do padcev tlaka, vendar za zdaj nikjer ni omejitev, zaradi katerih se ljudje ne bi mogli umiti ali zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb,« je dejal Đuroković.

Zoran Đuroković FOTO: Roman Šipić/Delo 

Pojasnil je tudi razmere v Liki. »Razmere so razmeroma stabilne. Na območju Brinja imamo položaj, kjer skušamo najti rešitev, da bo vode dovolj tako za prebivalce kot za gospodarstvo. Posledice pa so vidne tudi v Liki, kjer ni več snega. Izgubili smo najizdatnejši vir shranjevanja vode za liške vodotoke, to pa je bil sneg,« je poudaril Đuroković.

Bo na celini prišlo do pomanjkanja vode?

»Na celini pomanjkanja vode ne bo. Današnje stanje smo prav danes preverili in po vsej verjetnosti je dobro. Celinski del države je vendarle v precej boljšem položaju. Na voljo so podzemne vode, tu so tudi velike reke. Za vsak primer smo dodatno okrepili svoje zmogljivosti in na teren napotili vodovarstvene službe,« je povedal Đuroković.

Dodal je, da zdaj ni treba spremljati velikih vodotokov, temveč da so bolj problematični manjši vodotoki. »Še enkrat pozivam vse, ki čistijo odpadne vode, tako čistilne naprave mest kot tudi gospodarstvo, ki samo izvaja določene predobdelave svojih odpadnih voda, naj to počnejo kar najbolj kakovostno in čim bolj previdno. Naše reke imajo namreč majhno zmogljivost, zelo malo vode, temperature vode pa so zelo visoke, zato lahko vsak dotok onesnaženja v te rečice povzroči ekološke incidente,« je poudaril Đuroković.

»Glede na to, da v naslednjih petih do sedmih dneh ni znakov izboljšanja razmer, prosim vse, da bomo nekoliko bolj previdni in svoje delo opravljali še bolj odgovorno, da bomo pomagali tudi naravi,« je dodal.

Suša je zmanjšala dotoke, vendar oskrba z vodo in električno energijo ni ogrožena

Đuroković je pojasnil tudi, ali lahko ta dolgotrajna suša ogrozi količine vode v akumulacijskih jezerih oziroma oskrbo z električno energijo. »Proizvodnja električne energije je odvisna od dotoka vode, zato je zdaj zmanjšana tudi proizvodnja v hidroelektrarnah na Dravi. V sodelovanju s HEP usklajujemo, koliko vode se lahko uporabi za proizvodnjo električne energije, hkrati pa zagotavljamo biološki minimum in zadosten pretok skozi staro strugo Drave. Na ta način želimo ohraniti ravnovesje in do narave ravnati odgovorno,« je dejal.

Dodal je, da ima akumulacija Butoniga, ki je trenutno najizdatnejši vir za oskrbo z vodo v Istri, zadostno količino vode in dobre zmogljivosti. »Tudi za območje Istre ne pričakujemo večjih omejitev pri oskrbi z vodo, vendar še naprej pozivamo k racionalni rabi vode,« je dejal Đuroković.

Najnovejša analiza Državnega hidrometeorološkega zavoda kaže, da ne gre za kratkotrajno poletno epizodo. Suhi deli rečnih strug in ponovno vidne že davno potopljene ladje, kot je razbitina pri Opatovcu, so le najbolj opazni znaki veliko širše hidrološke slike.

Kaj je hidrološka suša?

 FOTO: David Jerkovic/Pixsell

Meteorološka suša se začne s pomanjkanjem padavin, medtem ko hidrološka suša nastopi z zamikom. Nastane, ko zaradi dolgotrajnega pomanjkanja dežja in snega upadejo pretoki in vodostaji rek ter gladine jezer, akumulacij in podzemnih voda. Zato lahko traja tudi po tem, ko se dež vrne. Nekaj ploh lahko ozeleni travo in za kratek čas dvigne vodostaj manjšega vodotoka, ne more pa obnoviti ogromnih zalog vode v rečnih porečjih in podzemlju.

Nizki vodostaji rek med drugim otežujejo plovbo, saj morajo ladje zmanjšati tovor ali pa popolnoma obstati. Prav tako lahko ogrozijo namakanje, oskrbo z vodo ter industrijsko in energetsko proizvodnjo v hidroelektrarnah in termoelektrarnah, ki potrebujejo vodo za hlajenje. Med nizkimi vodostaji se spreminjajo temperatura vode, koncentracija kisika in razpoložljivi življenjski prostori, zaradi česar posledice občutijo ribe in drugi rečni organizmi.

Zakaj je v rekah zmanjkalo vode?

Odgovor na vprašanje iz podnaslova sega že v leto 2025, ko je na velikem delu Evrope padlo premalo padavin. Pomanjkanje se je nadaljevalo tudi letos, visoke temperature pa so dodatno pospešile izhlapevanje vode iz tal, rek in vegetacije. Podobna kombinacija je bila zabeležena tudi med velikimi sušami v letih 1993, 2003 in 2022. Za Donavo in Dravo je še posebej pomemben sneg v Alpah. Deluje kot ogromna naravna akumulacija – pozimi zbira vodo, nato pa jo postopoma sprošča spomladi in v začetku poletja. Z njo se napajata Drava in številni pritoki Donave.

Vendar pa so Alpe že drugo sezono zapored ostale brez običajne zaloge snega. Zimsko polletje od novembra 2025 do aprila 2026 je bilo za 1,1 stopinje Celzija toplejše od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1991 in 2020. V severnih Alpah je bilo drugo najbolj sušno po letu 1991, v južnih Alpah pa najbolj sušno v celotnem analiziranem obdobju. Višina snežne odeje je bila med petimi najnižjimi po letu 1991.

Pomanjkanje snega ni edina težava. K rekordno nizkim vodostajem so prispevali tudi dolgotrajno pomanjkanje nedavnih padavin ter visoke temperature na celotnih porečjih Donave in Drave.

Podzemna suša – težava, ki je ni mogoče takoj opaziti

Suho rečno korito opazimo takoj. Po drugi strani pa je upad podzemnih voda manj opazen, vendar lahko traja dlje, saj se podzemne zaloge praznijo počasneje in se še počasneje obnavljajo. Na merilni postaji Repaš ob Dravi je gladina podzemne vode 29. julija znašala 115,05 metra nad morjem, kar je le osem centimetrov nad zgodovinskim minimumom iz leta 2022. V Mičevcu ob Savi so 30. julija izmerili 100,72 metra nad morjem, kar je 60 centimetrov nad minimumom iz leta 2012.

DHMZ opozarja, da podzemne vode še naprej upadajo v delih osrednje, severne in vzhodne Hrvaške. To lahko sčasoma vpliva na vodnjake, črpališča, kmetijstvo in oskrbo z vodo.

Napovedi za nadaljevanje poletja

Sezonske napovedi prinašajo nekaj malega upanja za hrvaški Jadran, kjer je v avgustu, septembru in oktobru povečana verjetnost nadpovprečne količine padavin. Za srednjo Evropo in Alpe napoved ni dovolj jasna. Temperature bi lahko bile na Hrvaškem in v večjem delu Evrope znova višje od povprečja.

Za dejansko izboljšanje razmer ne bo dovolj ena sama nevihtna ploha. Potrebno bo obilno in dolgotrajnejše deževje, ki bo zajelo velik del rečnih porečij ter začelo obnavljati površinske in podzemne zaloge vode. Če takšnega dežja ne bo, letošnji rekordi morda ne bodo dolgo veljali – saj bi jih lahko že do konca poletja nadomestili še nižji vodostaji, poroča Index.hr.