Dopustujete na Hrvaškem? Vremenoslovci imajo za vas sporočilo

Hrvaška bo v začetku prihodnjega tedna zajadrala v novi vročinski val. Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je namreč izdal opozorila zaradi vse višjih temperatur in potencialnega tveganja za zdravje, ki že ogroža več regij.

Za ponedeljek, 21. julija, je v Zagrebu, Karlovcu, Osijeku, Splitu in Dubrovniku razglašena zmerna nevarnost vročinskega vala. Gre za t. i. rumeno opozorilo, ki opozarja na vremenske razmere, nevarne za občutljive skupine prebivalstva – predvsem za starejše, kronične bolnike in otroke.

Od petka, 18. julija, do nedelje, 20. julija, se bodo temperature postopoma dvigale. Že v petek bodo dnevni maksimumi dosegli 29 °C, v soboto in nedeljo pa se bodo povzpele na 32 do 34 °C.

Vrhunec vročine pa nas čaka v ponedeljek – do kar 35 stopinj Celzija. To je zadostovalo za prva uradna opozorila v tem juliju, ki se je sicer začel precej umirjeno.

Čeprav trenutno ne gre za ekstremni vročinski val, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih, kaže vse na to, da vstopamo v najintenzivnejši del poletja. Temperature bi se lahko še naprej dvigale, opozorila pa bi se lahko razširila na ostale dele države.

Junij – rekordno vroč in suh

Že prejšnji mesec je bil na Hrvaškem izjemno vroč in zelo suh. Po podatkih DHMZ-a je bila povprečna temperatura od 2,4 do 3,9 °C višja od dolgoletnega povprečja, več meteoroloških postaj (vključno z Zagrebom, Kninom in Bilogoro) pa je zabeležilo najbolj vroč junij v zgodovini meritev.

Sredina junija je prinesla prvi vročinski val s temperaturami do 38,6 °C, ki je trajal od tri do pet dni, odvisno od regije.

Suša in škoda v kmetijstvu

Poleg vročine je večji del Hrvaške zajela suša. V mestih, kot so Osijek, Karlovac in Makarska, junija ni bilo omembe vrednih padavin, kmetijski pridelki pa so že utrpeli prve škode.

Toplotne kupole in dodatna tveganja

Po poročanju Copernicusove službe za podnebne spremembe (C3S) je bil vročinski val junija povezan s t. i. toplotnimi kupolami, ki so nad prizadetimi regijami zadrževale vroč zrak. S tem so podaljševale soparno vreme, hkrati pa poslabšale onesnaženost zraka in povečale tveganje za gozdne požare.