Pravkar zaključeni pogovori med Združenimi državami Amerike in Iranom v Švici so potekali v »pozitivnem in konstruktivnem vzdušju«, prinesli pa so »spodbuden napredek«, poročanje CNN povzema skupna izjava posrednikov Pakistana in Katarja. Strani sta se dogovorili o ustanovitvi visokega odbora, ki bo politično nadzoroval celoten proces posredovanja. Glavni pogajalci bodo to telo redno obveščali o premikih, medtem ko bodo posebne delovne skupine vodile razprave o ključnih vprašanjih. Sem spadajo iranski jedrski program, odprava sankcij ter vzpostavitev mehanizma za nadzor in reševanje sporov, ki naj bi zagotovil učinkovito izvajanje memoranduma o razumevanju. Omenjene delovne skupine se bodo posvetile tudi drugim odprtim vprašanjem med Washingtonom in Teheranom. Visoki odbor je uskladil okvirni načrt, po katerem naj bi končni sporazum dosegli v roku 60 dni, tehnična pogajanja pa se bodo nadaljevala do konca tedna v Švici in bodo zajela vsa preostala odprta vprašanja.
Eden najpomembnejših rezultatov pogovorov je dogovor o oblikovanju posebnega mehanizma za preprečevanje eskalacije v Libanonu. V tem procesu bosta poleg Združenih držav Amerike in Irana kot posrednika sodelovala tudi Katar in Pakistan, poroča CNN. Cilj je zagotoviti trajno prekinitev vojaških operacij v Libanonu, kjer se kljub uradnemu premirju še naprej nadaljujejo spopadi med Izraelom in proiranskim Hezbolahom.
Luksuzna lokacija v Švici, kjer so potekala pogajanja. FOTO: Nathan Howard Afp
Iran napovedal omilitev sankcij
Iranski zunanji minister Abas Aragči je po zaključku pogajanj sporočil, da so odpravljene omejitve za izvoz iranske nafte in da je bil del iranskega premoženja, ki je bilo leta zamrznjeno v tujini, sproščen. V objavi na družbenem omrežju X je navedel tudi, da se začenja »velik načrt obnove in razvoja Irana«, vendar ni razkril podrobnosti o vrednosti odmrznjenih sredstev ali o konkretnih prvinah načrta obnove. Pred tem je Hosein Gorbanzadeh, gospodarski strokovnjak v iranski delegaciji, izjavil, da je pripravljen osnutek sporazuma, ki bi začasno izvzel izvoz iranske nafte in naftnih derivatov iz ameriških sankcij. Aragči je posebej poudaril, da bo prvi pravi preizkus novega dogovora prav izvajanje mehanizma za umirjanje razmer v Libanonu.
Pomemben del dogovora se nanaša na Hormuško ožino, ki velja za eno strateško najpomembnejših pomorskih poti na svetu. Posrednika iz Katarja in Pakistana sta objavila, da sta Washington in Teheran vzpostavila neposredno komunikacijsko linijo, ki naj bi preprečila incidente ter nesporazume med plovbo skozi ožino. Nova komunikacijska povezava naj bi zagotovila varen prehod trgovskih ladij v 60-dnevnem obdobju, ki ga predvideva memorandum o razumevanju. Sodeč po dokumentu, se je Iran zavezal, da bo sprejel »vse razpoložljive ukrepe«, da bodo lahko trgovske ladje neovirano in brez dodatnih stroškov plule med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem.
Ameriški podpredsednik JD Vance posluša Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, med štiristranskim srečanjem predstavnikov Združenih držav Amerike, Irana, Pakistana in Katarja. FOTO: Nathan Howard Afp
Hormuška ožina je bila med celotnimi pogajanji eden glavnih iranskih adutov. Iranski vojaški vrh je namreč v soboto zagrozil z zaprtjem tega ključnega pomorskega koridorja zaradi nadaljevanja izraelskih operacij v Libanonu in domnevnega ameriškega kršenja predhodnega dogovora o končanju vojne. Razmere je dodatno zapletla izjava Donalda Trumpa, ki je v nedeljskem intervjuju za Fox News zagrozil, da bi lahko Združene države Amerike »prevzele nadzor nad ožino«. Po virih blizu pogajanjem je prav ta izjava proces za kratek čas pripeljala na rob propada, preden so se pogovori vendarle nadaljevali in zaključili z novimi dogovori.
