Dramatična napoved: Hrvaška bo imela 400.000 ljudi manj kot Slovenija

Kakšen bo svet leta 2100? Sodeč po študiji, ki so jo objavili v znanstvenem časopisu Lancet, bi se življenje naših zanamcev v prihodnje lahko precej razlikovala od dosedanjih napovedi. Predvidoma bo na planetu tedaj živelo 8,8 milijarde ljudi, kar je milijarda več kot danes, a kar tri milijarde manj, kot so napovedovali doslej. Razlog je zmanjšanje rodnosti v 183 od skupaj 195 držav.
 
Več kot 20 držav čaka bistveno zmanjšanje števila prebivalstva, napoveduje študija Inštituta za metriko in ocenjevanje (IMHE) Univerze Washington, katerega glavna financerja sta Bill in Melinda Gates. Če ne bo prišlo do spremembe politike in trendov priseljevanja, se bo prebivalstvo držav, kot so Japonska, Španija (s 46 na 22 milijonov), Italija (s 60 na 30 milijonov), Portugalska, Tajska, Južna Koreja in Poljska prepolovilo. Še slabše bo na Hrvaškem, kjer na bi bilo leta 2100 le še 1,62 milijona prebivalcev (danes jih je okoli štiri milijone). To pomeni, da bo takrat 400.000 manj Hrvatov, kot je danes Slovencev. A tudi Sloveniji ne kaže dobro. Se spomnite pesmi skupine Agropop, ki je prepevala Samo milijon nas še živi? Leta 2100 bo morda res tako, saj nam študija napoveduje, da bo takrat v Sloveniji prebivalo 1,1 milijona ljudi. Še večji padec števila prebivalcev napovedujejo Srbiji; medtem ko jih je danes 8,8 milijona, jih bo takrat le še 1,4 milijona, prav toliko kot prebivalcev BiH (danes 3,4 milijona).
 
Do velikega preobrata naj bi prišlo tudi na Kitajskem, ki ima danes 1,4 milijarde prebivalcev, čez 80 let pa naj bi bila z 730 milijoni tretja najbolj poseljena država na svetu. Po drugi strani naj bi bila največja rast prebivalstva v Afriki, predvsem v njenem najsiromašnejšem podsaharskem delu. Število prebivalcev Afrike, ki je danes dom dobri milijardi ljudi, naj bi se namreč potrojilo. Leta 2100 naj bi imela Indija nekaj več kot milijardo ljudi, Nigerija na drugem mestu najbolj poseljenih držav pa nekaj manj kot 800 milijonov. Vodja študije Christopher Murray je ob vsem tem dejal, da so te napovedi dobra novica za okolje, ker se bodo proizvodnja hrane in emisije v okolje zmanjšale.
 
Preden bo začelo število ljudi upadati, pa se bo najprej še dvignilo in vrhunec doseglo leta 2064, ko naj bi bilo na svetu 9,4 milijarde ljudi, nato pa se bo trend obrnil. Leta 2100 naj bi se na vsakega 80-letnika rodil en otrok, medtem ko je bilo leta 1950 to razmerje 1 : 25, leta 2017 pa se je na vsakega 80-letnika rodilo sedem otrok. To pomeni, da bo leta 2100 otrok, mlajših od pet let, za 40 odstotkov manj kot danes (namesto 680 jih bo 400 milijonov), število starejših od 80 let pa bo zaradi podaljševanja življenjske dobe z današnjih 140 milijonov skočilo na 866 milijonov. To bo velika preizkušnja za svetovne vlade, ki bodo morale prilagoditi socialno strukturo.
 
Še en velik problem bo sprememba množice delovno sposobnih ljudi. Na Kitajskem naj bi to število strmoglavilo s 950 na 350 milijonov, v Nigeriji pa naraslo s 86 na 450 milijonov ljudi.