Dunajska cesarja 
živita v opičnjaku

DUNAJ – Več tisoč ljudi si vsak dan na Dunaju ogleda eno največjih tamkajšnjih zvezd, pando Fu Lu, ki živi v živalskem vrtu Schönbrunn. Avstrijska prestolnica je poleg Berlina, Madrida, Edinburga in živalskega vrta de Bouvala v Franciji eden redkih evropskih domov ljubkega pande.

Pred dvema letoma rojeni Fu Lu, njegova mama Yang Yang in oče Long Hui so v zadnjem času največje atrakcije živalskega vrta Schönbrunn. Lani so našteli 2,4 milijona radovednežev, povprečno 6600 na dan, več si jih je ogledalo le dvorec Schönbrunn, in sicer 2,7 milijona. Le schönbrunnski znamenitosti v Avstriji (med plačljivimi destinacijami) pritegneta toliko pozornosti. Mnogo Dunajčanov, tudi družina avtorja tega besedila, si tamkajšnji živalski vrt ogleda večkrat na leto.

Na Unescovem seznamu

Schönbrunnski dvorec in vrtni kompleks sta od leta 1992 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Živalski vrt v nekdanji poletni rezidenci Habsburžanov so na pobudo moža Marije Terezije, Franca I. Štefana, uredili leta 1762. Letos praznuje že 260. rojstni dan in velja za najstarejši živalski vrt na svetu, ki deluje nepretrgano. Cesarsko dediščino tukaj težko zaobidemo. Nedaleč od vhoda, sredi glavne aleje, stoji Cesarski paviljon, v katerem je Marija Terezija z družino pogosto zajtrkovala, prostor pa je zdaj namenjen obiskovalcem, ki tam posedajo v kavarni. Zoo je bil na začetku klasična menažerija, natrpana zbirka sesalcev, ptic, plazilcev in rib, hermetično nastanjenih v ne ravno velikih kletkah, terarijih in akvarijih. Odkar je zaradi človekove nepremišljenosti več živalskih vrst izumrlo, mnoge pa so ogrožene, zoi pripomorejo k njihovemu ohranjanju, poleg tega pa jim najbolje uspeva vzpostavljati ravnovesje med ustreznim bivanjskim okoljem, pedagoškim in znanstvenim delom ter komercialnim uspehom. Prav dunajski živalski vrt je odličen primer, čeprav po površini, komaj 17 hektarjev, ne spada med večje in je celo manjši od ljubljanskega.

Na seznamu Anthonyja D. Sheridana iz leta 2010, ki je na podlagi natančnih meril analiziral večje živalske vrtove v EU, je Schönbrunn na prvem mestu – je vodilni evropski zoo. Toda tudi tu ne gre vedno vse po načrtih. Včasih poginejo mlade živali; nedavno je žalosten konec doletel sedemmesečno žirafo Arusho in štirimesečnega tjulnja Diega, ki je imel prirojeno srčno napako. Žrtve pa se najdejo tudi med osebjem: marca 2002 je par jaguarjev skočil na čuvajko in jo pokončal, februarja 2007 pa je mladi slon Abu do smrti pomendral svojega oskrbnika.

Cesarju podobna opica

Nova atrakcija Schönbrunna je par cesarskih opic. Gre za južnoameriško vrsto majhnih opic (do 20 centimetrov dolžine in slabega pol kilograma teže), ki nosijo ime cesarski tamarini (Saguinos imperator). Odkrili in opisali so jih na začetku 20. stoletja, prvo, šaljivo ime, ki so ga dobile zaradi podobnosti s takratnim nemškim cesarjem Viljemom II., pa je ostalo. Preparator je enemu primerku ubite opice zavihal brke navzgor, kakor jih je nosil tudi cesar, zato so bili zoologi prepričani, da so opice take tudi v naravi. Od konca aprila letos bosta cesarska tamarina nova stanovalca prenovljenega zgodovinskega opičjaka. Schönbrunn pač vedno poskrbi za novosti.