Dunajska Hiša glasbe je izvirni in poučni muzej

Ena izmed najzanimivejših in tudi najizvirnejših destinacij med obiskom Dunaja je nedvomno muzej Haus der Musik oziroma Hiša glasbe. Na 3000 kvadratnih metrih nas pričakajo domiselne interaktivne instalacije in nam približajo glasbo iz različnih zornih kotov. Tako se seznanimo z naravo zvoka, svojimi čutili in njihovim delovanjem ter glasbenimi velikani in Dunajsko filharmonijo.

Muzej je v prostorih nekdanje palače nadvojvode Karla, kjer je nekoč živel tudi ustanovitelj Dunajskih filharmonikov Otto Nicolai. Obisk ima zato še dodaten priokus, saj glasbo in orkester doživimo tam, kjer se je vse začelo. »Koncept sega v leto 2000, ko smo meseca junija odprli svoja vrata. To pomeni, da bomo prihodnje leto praznovali okroglo obletnico,« nam je zaupal Helmut Lenhard, predstavnik za odnose z javnostmi Hiše glasbe. »Od leta 2005 je muzej javna institucija. Vsako nadstropje v stavbi je posvečeno drugemu vidiku glasbe. Za vsebino so poskrbele različne skupine ustvarjalcev, umetnikov in predstavnikov univerz.«

V prvem nadstropju je muzej Dunajske filharmonije. Seznanimo se z razburljivo zgodovino enega največjih orkestrov na svetu, lahko pa se preizkusimo tudi v zanimivi interaktivni igri valčkovo kockanje, v kateri z metanjem kock ustvarimo lasten valček. Drugo nadstropje nas popelje v razburljivi svet zvokov in zvočne umetnosti. Doživetje se začne s prostorom, kjer se odvija simulacija bivanja v maternici, ta ne vključuje zgolj zvočnih učinkov, temveč tudi svetlobne in celo mehanske. V tem nadstropju lahko izvajamo še različne zvočne eksperimente, poslušamo zvoke iz različnih delov Zemlje in lastnega telesa ter celo prisluhnemo zvoku vesolja in vesoljskih teles. Prav tako lahko eksperimentiramo s svojim glasom in ustvarimo lastno zgoščenko. »Odzivi obiskovalcev so različni. Nekateri pričakujejo bolj klasično predstavitev, zato jih interaktivnost preseneti. Večina pa je pozitivno presenečena nad množico doživetij, ki jih ponujamo. Gre za različna doživljanja glasbe in različne poglede nanjo.«

V tretjem nadstropju se preslikamo v čas dunajske klasike in pokukamo v življenja najpomembnejših skladateljev, različne dokumente in njihove osebne predmete. V večini primerov so faksimile, a to celotnega doživetja niti najmanj ne moti. Vsebina je namreč posredovana zelo dinamično, zato ne preseneča, da si muzej ogledujejo celo skupine iz vrtca. V tretjem nadstropju je tako imenovani virtualni dirigent, kjer lahko gostje s posebno dirigentsko palico dirigirajo virtualnemu orkestru. Glasbeniki na velikem zaslonu sledijo našemu tempu, vendar pozor, lahko jih zelo razjezimo, če nismo točni. »V četrtem nadstropju je multimedijska opera Virtostage, ki uporablja tehnologijo kinect. V tem svojevrstnem glasbenem gledališču se scenografija in glasba odzivata na naše gibanje. Obstajata dva odra, prvi za otroke in drugi za odrasle.«

Del Hiše glasbe je tudi moderna prireditvena dvorana, neredko pa se koncerti odvijajo kar v sprejemni avli. Omenimo še eno odlično potezo muzejskega vodstva – muzej svoja vrata zapre šele ob 22. uri, kar omogoča obisk tudi ob večernih in nočnih urah.