Dunajski medenjaki kot vino – starejši so boljši

Bogato okrasje, imenitno nakupovanje na tisočerih stojnicah in vonj, ki nas popelje v boljši jutri, Dunaj spremenijo v mesto, ki mu v tem delu Evrope ni para.

Obdan je s posebno čarobnostjo, čas pa je primeren za sladkanje z melanžem s smetano ali katero drugo od 40 kavnih različic. Zaradi veličastne kulturne ponudbe in dunajskega udobja v tako imenovanih gostiščih Heurigen je nekdanja avstro-ogrska prestolnica nekaj, kar mora človek v pričakovanju novega leta prej ali slej izkusiti.

Letos 25 prizorišč

Ljudje pogosto z obžalovanjem tako dolgo strmimo v zaprta vrata, da odprtih sploh ne opazimo. In pozabimo nase, poiščemo uteho v tistem, kar nas hipno zadovolji, bežimo, hitimo, in namesto da bi v predoru poiskali luč, preklinjamo temo. Če želi človek težave in osamljenost za trenutek pustiti ob strani, mu bo to najverjetneje uspelo v avstrijski prestolnici, kjer adventne tržnice že v poznih novembrskih dneh odpirajo srca in predvsem denarnice.

Po Dunaju se tako širi vonj po medenjakih, praženih mandljih, vafljih, klobasah in kuhanem vinu, ki obljublja ravnodušnost do vsega slabega v iztekajočem se letu. Dunajčani ga radi nagnejo, pravijo celo, da se v adventnem času trudijo popiti več kot običajno. Od prodanega kuhanega vina namreč del sredstev podarijo socialno šibkim. Opojne pijače strežejo v lepih skodelicah, za katere je treba plačati nekaj evrov kavcije, in če jo prinesete nazaj, vam jo povrnejo, v najslabšem primeru jo odnesete domov. Božična vas na Trgu Marije Terezije, med naravoslovnim muzejem in muzejem umetnostne zgodovine, ponuja tradicionalne umetniške spominke, kulinarične specialitete in cenovno ugodnejše kuhano vino kot na drugih, v praznične barve odetih prizoriščih. Zvoki klasične glasbe vabijo pred schönbrunnsko palačo na izbrano postavljene stojnice umetnostne avstrijske obrti, kjer cenenega uvoženega blaga množične azijske proizvodnje ni najti, tega pa ne gre trditi za sejem s 150 stojnicami in tremi milijoni obiskovalcev iz Avstrije in tujine pred mestno hišo, imenovan Christkindlmarkt.

Nič od božičnega čudeža

Cesarsko razkošje baročnega dvorca Schönbrunn, nekdanje cesarjeve poletne rezidence, s čarobnimi parki, živalskim vrtom ter Hofburgom, središčem habsburškega cesarstva, še danes odsevajo pridih donavske monarhije, a zares zaživijo šele, ko dnevi postanejo krajši in se približuje božič. Dekleta tja odhajajo v pričakovanju princa, ki prekipeva od možatosti v dobro vzmeteni, oblazinjeni in bleščeči se kočiji z odlično konjsko vprego. Fantje praznično vzdušje raje poiščejo v Muzejski četrti, v zanimivo osvetljenih ledenih paviljonih in ob zvokih vrhunskih didžejev, kjer najbolj ognjeviti plešejo zgoraj brez. Z neizmernim obžalovanjem tako dekleta in ženske ugotavljajo, da bodo sanje o pražnje odetem ženinu, ki jih popelje pred oltar in domače ognjišče, to tudi ostale in bo o njih najpametneje razočarano razglabljati v dnevniku. In tu jim ne pomaga niti pregovorni božični čudež.

Skrivnost medenjakov

Dunajski mojstri izdelujejo medenjake še pred adventom in jih primerjajo z vinom; šele po konkretnem počitku namreč razvijejo pravi vonj in okus. Testo mora počivati najmanj 14 dni, preden se začne nadaljnja predelava, saj se medtem sproži mlečna fermentacija, zaradi katere so tako mehki. Zgodnja peka pa ima še eno prednost, pravijo. Skupaj s svežim ali suhim sadjem jih lahko podarjajo že za Miklavža. A medenjaki (Lebkuchen) seveda niso vse, kar premore okusni božični Dunaj. Tu so še praženi mandlji (gebrannte Mandeln), vaflji (Waffeln), vroči maroni, pečen krompir in seveda – klobase. Nad sejemsko ponudbo bdi Dunajski tržni urad, ki je pristojen za izdajanje dovoljenj za stojnice ter preverjanje varnosti živil in higiene.