
Galerija

Bilo je pred koncem leta 2023, ko je Nemčija nenapovedano čez noč odpravila subvencije za električne avtomobile. Zdaj jih znova uvaja, pa ne le za električne, ampak tudi za nekatere elektrificirane. Prvič uvaja tudi pomemben socialni vidik, s čimer ni prva v Evropi. Kaj se na področju subvencij obeta pri nas?
Nemčija je vrsto leta subvencionirala električne modele, še prej tudi priključne hibride. To podporo je nenadoma odpravila pred koncem leta 2023 zaradi proračunskega varčevanja. V naslednjih mesecih je prodaja pričakovano močno padla, a se je lani le obrnila spet navzgor in v največji avtomobilski sili že dosegla 22-odstotni delež. Toda tako kot povsod po Evropi je do glavnine še daleč, po podatkih združenja Acea je bil konec leta 2024 delež električnih vozil v voznem parku EU 2,3-odstoten in v Nemčiji 3,3-odstoten. Ali drugače, število popolnoma električnih avtomobilov v Nemčiji je do danes preseglo dva milijona, do leta 2030 je cilj 15 milijonov ...
Nemčija zdaj znova uvaja subvencije za fizične osebe, in sicer od 1500 do okoli 6000 evrov, subvencionirajo pa tudi priključne hibride in podaljševalnike dosega. Berlin je za shemo »namenil tri milijarde evrov, kar naj bi bilo do leta 2029 dovolj za 800.000 subvencioniranih vozil. Subvencije veljajo tudi za uvožene avtomobile, tudi tiste iz Kitajske. Kot je dejal nemški minister za okolje Carsten Schneider, bodo sprejeli izziv konkurence in v zvezi s tem ne postavljajo omejitev, hkrati je dodal, da imajo nemški proizvajalci avtomobilov močno ponudbo izdelkov. Na kritike okoljske organizacije (na primer T&E), zakaj subvencionirajo priključne hibride, ki da imajo nerealne emisijske podatke, je odgovoril, da gre tu za nekakšen kompromis, saj to potrebuje industrija. Zahtevajo, da v primeru priključnega hibrida emisije CO₂ ne presegajo 60 gramov na kilometer oziroma mora električni doseg znašati vsaj 80 kilometrov.

Osnovna subvencija za priključne hibride in vozila s podaljševalniki dosega znaša 1500 evrov, za povsem električne 3000. Gospodinjstva z letnim dohodkom pod 60.000 evri prejmejo od države dodatnih 1000 evrov, tista z dohodkom pod 45.000 evri pa 2000 evrov. Pomembno vlogo ima tudi število mladoletnih otrok v gospodinjstvu; za prvega je bonus 500 evrov, za drugega ali več otrok pa še dodatnih 500. Mimogrede, subvencija velja tako za nakupe kot za najem, pod pogojem, da se vozilo hrani vsaj 36 mesecev. Ni pa subvencij za rabljene avtomobile. Kot smo zapisali, so subvencije dosegljive za avtomobile, izdelane kjerkoli, tudi na Kitajskem. To je po svoje pričakovano, saj ima nemška avtomobilska prodaja kljub padcu na Kitajskem tam še vedno velik promet, tudi poslovne naveze s podjetji. Morda se kdo vpraša, kaj bo to pomenilo za cene; te so se v letu 2024/2025, po padcu prodaje, precej znižale. Proizvajalci pa pač cenovno elastiko nategujejo ali popuščajo glede na stanje na trgu. Po drugi strani bo pričakovano povečano povpraševanje po električnih vozilih lahko dobro za tovarne, tudi za novomeški Revoz, kjer zdaj izdelujejo električnega twinga.
Element socialnega stanja je prisoten tudi drugod, med drugim v Italiji. Kot smo v Delu že pisali, so tam lani uvedli spodbujevalni paket v skupnem znesku 600 milijonov evrov, ki naj bi bil na voljo do sredine leta 2026. So pa menda omenjena sredstva nemudoma pošla oziroma bila rezervirana in je vprašanje, kako bo s tem naprej. Pogoj te sheme je bil, da se je z novim električnim avtomobilom zamenjal avtomobil z okoljskim standardom evro5 ali starejši, torej avtomobil, ki je star deset let ali več in mora obvezno v reciklažo. Kupec je moral biti fizična oseba ali mini podjetje (do deset zaposlenih), ki živi oziroma deluje v urbanem okolju (mesto z vsaj 50.000 prebivalci). Odločilen pogoj pa je bilo premoženjsko stanje. Če je bilo to razmeroma majhno, je subvencija za posameznika lahko znašala 9000 ali celo 11.000 evrov.
Francija ima tudi svoj sistem subvencij (tako imenovano spodbudo za zasebna električna vozila, ki pa ni na voljo za kitajske avtomobile), lansko jesen pa je imela poleg tega že drugič zapored program »socialnega lizinga«. Ta je omogočal gospodinjstvom z nizkimi dohodki najem novega električnega vozila za največ 200 evrov na mesec, vključno z DDV, nekateri modeli so bili na voljo že za 140 evrov na mesec. Pogodbe veljajo najmanj tri leta, po tem času lahko vozniki avtomobil vrnejo ali ga odkupijo po preostali vrednosti. Pogoj za odobritev najema je bil, da je imel prosilec majhen letni prihodek, da vsak dan prevozi določeno število kilometrov ali vsaj 8000 na leto. O socialnem lizingu govorimo v Franciji v pretekliku, ker je bil omejen na 50.000 vozil, kar je bilo nedavno doseženo in program končan. V najem so oddali predvsem veliko električnih avtomobilov francoskih znamk (na primer renault 5, citroën e-C3, peugeot e 208).