Enoprostorci so izginjajoča kategorija: nekoč zvezde, morda se vrnejo

Sredi osemdesetih so se klasično zasnovanim avtomobilom bolj opazno pridružili enoprostorci. Imeli so mnogo atributov racionalnosti, v notranjosti so bili zelo prilagodljivi, njihova priljubljenost je postopoma rasla. V Evropi jih je bilo v naslednjih letih najti v različnih velikostnih in cenovnih razredih. Po desetletju uspešne prodaje pa so jih malce nepričakovano začeli izrivati športni terenci.

Najprej so bili pri enoprostorcih veliki modeli. Menda so se jih prvi domislili Američani, tak primer je bil leta 1983 plymouth grand voyager, model, ki smo ga kasneje pri nas spoznali pod blagovno znamko Chrysler. V Evropi je bil med prvimi renault espace, ki ga je zasnovala Matra, bil je pojem svetle in prostorne dnevne sobe na kolesih. Na trg so s svojo ponudbo vstopili Japonci, potem še drugi evropski tekmeci, denimo tehnično identični peugeot 806, citroën C8, fiat ulysse, pa na drugi strani volkswagen sharan, seat alhambra in ford galaxy.

Pravi bum v prodaji so v Evropi ustvarili nekoliko manjši modeli, ki so tehnično izvirali iz kombilimuzin spodnjega srednjega razreda. Renault megane scenic kmalu po predstavitvi ni več potreboval oznake megane, uveljavila sta se citroën xsara picasso in opel zafira. Zaradi domiselnega sedežnega sistema v zafiri so nekateri tekmeci svoje skoraj dokončane izdelke začeli pripravljati na novo. Eden takšnih je bil evropski Ford, ki je enoprostorskega tekmeca C-maxa predstavil celo prej kot drugo generacijo focusa, modela, na katerem je temeljil.

Enoprostorne modele so kmalu imeli vsi, v različnih velikostih. Na trgu so prodajno najbolj rasli med letoma 1996 in 2006, ko je po podatkih portala Inovev letna prodaja dosegla 2,5 milijona vozil, tržni delež v Evropi pa 15 odstotkov.

Enoprostorci so izginjajoča kategorija, obstajajo predvsem bolj premijski kombiji, ki so krasni – če imate dovolj pod palcem. FOTO: Jupiterimages/Getty Images

Leta 2006 se je na trgu pojavil nissan qashqai. Tej japonski znamki v Evropi ni šlo prav dobro in je sklenila narediti nekaj drugačnega. Usul se je plaz naročil, pri nas je bila čakalna doba sprva več kot leto dni. Qashqai je bil in je še križanec, SUV. Ostalo je zgodovina. Križanci so preplavili vse segmente, male, velike, množične, premijske. Danes zasedajo polovico slovenskega in evropskega trga, v ozadje so potisnili tudi prej prevladujoče manjše in srednje kombilimuzine, enoprostorce pa spravili na rob.

Usihanje z izjemami

Enoprostorci so drug za drugim ugašali. Citroën xsara picasso prve izvedbe je bil eden tistih, ki so zaradi ugodne cene uspevali najdlje: prodali so ga v 1,8 milijona primerkih! Ford je bil nekoč rekorder, ponujal je štiri enoprostorske modele, danes nima nobenega. Volkswagen, ki je z novimi trendi, tudi enoprostorci, vselej zamujal, je eden redkih množičnih proizvajalcev, ki še imajo takšen model – volkswagen touran je še v ponudbi. Recimo, da sta temu blizu še peugeot 5008 in dacia jogger, mercedes ima še razred B, BMW, prav tako s poudarkom na še, serijo 2 active tourer.

Tržni delež enoprostorcev v Evropi je bil po podatkih družbe Jato Dynamics lani le še 3 odstotke. Prodanih je bilo komaj 400 tisoč teh avtomobilov, športnih terencev pa 7 milijonov.

Tistih nekaj večjih enoprostorcev, ki bi jih morda rada imela kaka družina ali podjetnik, vsaj s klasičnim pogonom pri nas skoraj ni. Recimo, da je izjema kitajski forthing U-tour. Če hočejo kupci kako evropsko ali azijsko znamko, se lahko odločijo za limuzinski kombi, kot so VW multivan, mercedes V, toyota proace, ali za velikoprostorca tipa citroën berlingo.

Evropa je glede enoprostorcev malce posebna, po nekdanjem bumu jih trenutno skoraj ni, medtem ko se ta tip vozil v ZDA in Aziji vsaj v nekoliko večjih merah ves čas stabilno prodaja. Zdi se, da bodo evropski proizvajalci poskušali iznajti neko novo staro obliko, a predvsem zato, ker je trg športnih terencev zasičen in se je treba spomniti česa drugega. Ali bo to pomenilo vstajenje za enoprostorce ali modele, ki so jim vsaj deloma podobni, ali bo šlo za nekaj povsem tretjega, pa bomo morali še doživeti.