Evropa se utaplja v poplavi kokaina, tokovi pa prihajajo iz nepričakovane smeri. V ospredje je stopila Venezuela, ki je – kot opozarjajo varnostni strokovnjaki – postala ogromno izhodiščno vozlišče za to drogo, ki prek zahodne Afrike v rekordnih količinah konča prav na našem kontinentu. Slika, ki jo razkriva ameriški Wall Street Journal, je srhljiva: južnoameriški kokain danes potuje po poti, na kateri se križajo interesi kartelov, džihadistov in kriminalnih mrež, Evropska unija pa je vse bolj izpostavljena drogi, kakršne v 80. letih še ni bilo.
Kokain iz sodobnih kartelov ni več tisti nekdanji prašek. Kot opozarja upokojeni ameriški obveščevalec Jesus Romero, je današnja droga neposredno povezana s terorističnimi skupinami. Ta zastrašujoča povezava ni naključje. Kolumbija je v zadnjih letih pridelala največ kokaina v svoji zgodovini, tradicionalne poti prek Karibov pa so se zasičile. Karteli so zato preusmerili tokove – in izkoristili venezuelsko obalo ter varnostne razmere v Afriki. A ko enkrat kokain zapusti Venezuelo, se zgodba šele začne. Po poročanju WSJ droga pristane v zahodni Afriki, kjer se znajde v rokah povsem nove mreže: skrajneži, povezani z Al-Kaido, spremljajo konvoje, pobirajo »davke« in v zameno za mastno plačilo varujejo tovor, ki potuje čez nevarni Sahel. Mreža je razvejana, odporna in kruto učinkovita. Količine, ki prihajajo v Evropo, pa so tako velike, da se, kot pravijo analitiki, trgovci že borijo z logistiko.
Vojaki protiteroristične enote v Čadu. FOTO: Joris Bolomey Afp
Zasežene na tone droge
Evropa medtem ruši rekorde zaplemb. Španci so v bližini Kanarskih otokov prestregli 3,3 tone kokaina na venezuelskem ribiškem plovilu. Portugalska policija je zasegla podmornico z venezuelsko posadko in 1,7 tone droge. V Gvineji Bissau so lani zasegli 2,6 tone kokaina, prepeljanega z venezuelskega letala – največ v zgodovini države. Irski zgodovinski rekord iz leta 2023, ko so zasegli 2,2 tone kokaina, naj bi bil prav tako povezan s tihotapljenjem v bližini Venezuele. Španci so celo prvič aretirali člane zloglasne družbe Tren de Aragua – jasen znak, da južnoameriške kriminalne mreže vse bolj posegajo na evropska tla.
Agenti Dominikanske republike, Nacionalne direkcije za nadzor nad drogami (DNCD), varujejo pakete kokaina, zasežene ob dominikanski obali. FOTO: Erika Santelices Reuters
A pot kokaina nikakor ni kratka. Iz Malija potuje naprej skozi Saharo proti Alžiriji, Maroku in Libiji. Združeni narodi poročajo, da skupine v Libiji – celo tiste, ki jih podpira Rusija – zaračunavajo takse za tovor, ki potuje iz Nigra proti Egiptu. Od tam kokain prečka Sredozemlje in pristaja v evropskih pristaniščih, večinoma v Španiji, Italiji in na Portugalskem. Varnostni vakuum v Afriki, skupaj z vse večjo evropsko potrošnjo, je ustvaril popolno nevihto.
Strokovnjaki opozarjajo: sistem je danes tako razvejan in odporen, da ga je težje razbiti kot kadarkoli. »Državni udari in nestabilnost samo poglabljajo težave,« pravi raziskovalec Aurelien Lorca, ki spremlja dogajanje v Sahelu. Razpad mednarodnega sodelovanja po vojaških udarih je odprl pot kartelom in skrajnežem, ki brez ovir obvladujejo trgovske koridorje.
Evropa je tako pred neprijetno resnico: nikoli v svoji zgodovini ni bila bolj preplavljena s kokainom. Pošiljke prihajajo hitreje, v večjih količinah in po bolj razvejanih poteh kot kadarkoli prej. Vprašanje, ki se poraja, pa je naravnost srhljivo – kako dolgo bo celina še zdržala pritisk te prodorne, razvejane tihotapske mreže?
Testiranje zaseženih snovi, da bi potrdili, ali gre resnično za prepovedane droge. Santo Domingo, Dominikanska republika, 27. november 2025. FOTO: Erika Santelices Reuters
