Evropa se pripravlja na najslabši scenarij: »Rusija bi lahko odprla novo vojno fronto«

Rusija je obtičala na ukrajinskem bojišču in vrača z množičnimi napadi na Kijev, medtem ko v evropskih prestolnicah raste strah, da bi ruski predsednik Vladimir Putin naslednje lahko poskušal premešati karte s širjenjem konflikta na Evropo. V zadnjih nekaj tednih je Rusija poslala vrsto vse bolj bojevitih izjav proti baltskim državam. Zagrozila je z bombardiranjem »centrov za sprejemanje odločitev« v Latviji in to državo obtožila, da nudi zatočišče ukrajinskim operaterjem dronov, kar so latvijske oblasti zanikale.

Prejšnji teden so se v Litvi oglasile zračne sirene, zaradi česar se je morala vlada umakniti v bunker, potem ko so se sumljivi ruski droni iz Belorusije približali njenemu zračnemu prostoru. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo tudi naslove podjetij v osmih evropskih državah, ki naj bi sodelovala z Ukrajino pri proizvodnji dronov, ob tem pa opozorilo na »nepredvidljive posledice« in »ostro eskalacijo«, če se vojaška pomoč Kijevu ne ustavi.

Strah pred rusko eskalacijo

Čeprav strahovi, da bi Rusija lahko razširila konflikt na Evropo, niso novi, so jih nedavni dogodki precej okrepili. Več evropskih uradnikov za nacionalno varnost opozarja, da bi Rusija lahko poskusila preizkusiti enotnost zveze NATO z napadom na eno od baltskih držav, švedske in danske otoke v Baltskem morju ali ozemlje zavezništva na Arktiki.

»Varnostne razmere v Evropi so se v zadnjih 24 mesecih poslabšale in vidimo, da je ruska stran bolj pripravljena prevzemati večja operativna tveganja v svojih hibridnih operacijah, ki vključujejo tudi kinetične elemente,« je v intervjuju za The Wall Street Journal izjavil švedski obrambni minister Pål Jonson. »Zavedamo se, da se moramo osredotočiti na krepitev svojih zmogljivosti za odvračanje in obrambo pred Rusi.«

Nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz zveze NATO in njegovi koraki za zmanjšanje ameriških sil v Evropi so to odvračanje oslabili. Visoki evropski uradniki se bojijo, da bi Rusija v naslednjih 12 mesecih lahko videla priložnost za ukrepanje, še posebej ker naftni šok, ki ga povzroča vojna v Iranu, ustvarja dodatne politične nemire v Evropi ter krepi skrajno desne stranke, ki zahtevajo vrnitev nakupov ruskih energentov in prekinitev pomoči Ukrajini.

»Vemo, da Rusija cilja na ogrožanje celotne evropske varnostne arhitekture, zato imamo vse razloge, da smo izjemno previdni, da še naprej podpiramo Ukrajino in seveda nadaljujemo prizadevanja za ponovno oboroževanje Evrope,« je dejal Benjamin Haddad, francoski minister za evropske zadeve. V Franciji bodo prihodnje leto predsedniške volitve, kandidat, naklonjen Rusiji, pa ima pomembne možnosti za zmago.

Pat položaj in vojna izčrpavanja

Obveščevalni in vojaški uradniki v več evropskih državah navajajo, da ni znakov, da bi Rusija trenutno premeščala vojake ali opremo za napad na baltske države ali kamorkoli drugam zunaj Ukrajine. Kljub temu dodajajo, da se bo Putin v prihodnjih mesecih soočil s težkimi odločitvami zaradi neusmiljene matematike izčrpavanja. Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb ruske sile izgubijo skoraj 35.000 vojakov mesečno, kar je več, kot jih Kremlju uspe novačiti. Nadaljevanje vojne v Ukrajini s tem tempom bo kmalu postalo nevzdržno brez prisilne mobilizacije – poteze, ki je Rusija ni izvedla od enkratne mobilizacije 300.000 vojakov leta 2022. Takšen korak bi imel ogromne posledice znotraj in zunaj Rusije.

»Če sprožite mobilizacijo samo za to vojno, pošiljate signal, da v njej dejansko ne zmagujete,« je v intervjuju dejala Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. »Tako pridejo do točke, ko morajo eskalirati, da bi upravičili mobilizacijo. In to je zelo nevarna točka. Seveda nihče ne more pogledati v Putinovo glavo, vendar bi to lahko bila računica za nadaljnje poteze in spremembo linearnega poteka te vojne.«

Trenutni pat položaj na bojišču je predvsem posledica napredka tako Ukrajine kot Rusije v vojskovanju z brezpilotnimi letalniki. Nekdanja frontna linija je zdaj ogromna »cona smrti«, široka okoli deset kilometrov, kjer se vsak premik hitro odkrije, napredujoče enote pa so uničene veliko preden dosežejo sovražnikove položaje. Vse večja prednost Ukrajine pri dalekometnih dronih, ki jih omogoča Starlink, pomeni, da lahko Kijev zadene tovornjake v gibanju ter skladišča goriva in streliva več kot 150 kilometrov globoko v ruskem zaledju, kar resno moti logistiko za prvo bojno črto.

Putinova računica za izhod iz zastoja

»Rusija si ne more privoščiti nadaljevanja vojne v sedanji smeri, saj se bo soočila s pastjo izčrpavanja virov,« je dejal Oleksandr V. Danylyuk, predsednik Centra za obrambne reforme v Kijevu in nekdanji ukrajinski obrambni ter obveščevalni uradnik. »To pomeni, da bo moral Putin eskalirati. To lahko stori vertikalno, s povečanjem intenzivnosti nasilja, vključno z jedrskim izsiljevanjem, vendar brez dejanske uporabe jedrskega orožja. Lahko pa tudi horizontalno, s širjenjem konflikta na druga območja, medtem ko skuša vojno zamrzniti pod ugodnejšimi pogoji.«

Rusija je ta mesec že izvedla nenapovedane jedrske vaje, ki so vključevale namestitev bojnih glav v Belorusiji. Moskva je prav tako opozorila, da Kijev čaka val »sistematičnih« hudih bombardiranj, podobnih raketnim in dronskim napadom pretekli konec tedna, ter pozvala tuja veleposlaništva in državljane, naj zapustijo glavno mesto. Putin, katerega vojaški poveljniki zdaj rutinsko izmišljajo napredovanja na bojišču z navedbami, da nadzorujejo mesta, kot sta Kupjansk in Liman, ki sta še vedno v ukrajinskih rokah, vztraja, da je zmaga na vidiku. »Razmere na bojišču za oborožene sile Ukrajine postopoma prehajajo iz težkih in kritičnih v katastrofalne,« je dejal ta mesec ter ukrajinske vojake pozval, naj ne sledijo ukazom »nezakonite, lopovske hunte« v Kijevu.

Kljub izzivom na bojišču nič ne kaže, da bi se Putinov strateški cilj – prevlada nad celotno Ukrajino in preoblikovanje razmerja sil v Evropi – zmanjšal. »Rusija morda spreminja taktiko, ni pa spremenila svoje strategije in ciljev ter se ne bo ustavila sama od sebe,« je izjavila Mariana Betsa, namestnica ukrajinskega zunanjega ministra. »Njene imperialistične in revanšistične težnje ostajajo.«

»Končni cilj Rusije je uničenje Evropske unije«

V ruskem uradnem diskurzu, ki je od Trumpove izvolitve postal razmeroma bolj spravljiv do ZDA, je Evropska unija – ki zdaj zagotavlja največji del podpore Ukrajini – prikazana kot nepopustljiv sovražnik, ki ga je treba kaznovati ali uničiti. »Rusija Evropsko unijo jasno vidi kot grožnjo svojemu sistemu oblasti, ki temelji na represiji in strahu,« je v intervjuju dejal Michael McGrath, evropski komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava. »Njihov končni cilj je uničenje Evropske unije. In glede tega ne bi smeli imeti iluzij, saj ne želijo velikega, močnega in enotnega demokratičnega bloka na svojem pragu.«

Zaskrbljujoče je tudi, da so v nedavnih vojnih simulacijah ukrajinske ekipe za drone hitro premagale bistveno večje enote sil NATO. Težava je v tem, da imajo ruske enote primerljive izkušnje in opremo za drone ter bi se verjetno precej bolje znašle proti evropskim vojskam kot proti Ukrajini, še posebej če ZDA ne bi hitro priskočile na pomoč.

»Računati moramo, da se Putin vede iracionalno in eskalacijsko«

Da bi se podala v takšno eskalacijo, bi morala Rusija najprej zapolniti vrste svoje vojske. »Mobilizacija je tehnično povsem izvedljiva; njihov mobilizacijski sistem je bil popravljen. Vendar bi to ustvarilo tudi resne notranje težave in pritiske, kar bi lahko privedlo do različnih zanimivih razpletov. Za Putina bi bila to tvegana odločitev,« je dejal Kaupo Rosin, direktor estonske zunanje obveščevalne službe. »Težave znotraj Rusije se začnejo kopičiti: neuspehi na bojišču, finančne razmere in ukrajinski globinski napadi, ki vplivajo na gospodarstvo, pa tudi na ljudi.«

Švedski obrambni minister Jonson je spomnil, da je po začetku mobilizacije jeseni 2022 iz Rusije pobegnilo več sto tisoč moških, saj so se bali, da bodo poslani v ukrajinski »stroj za mletje mesa«. »Ko je Putin nazadnje izvedel mobilizacijo, je prišlo do velikega bega možganov, videli pa smo tudi, da je Putinova priljubljenost močno padla,« je dejal. Napad na NATO bi bil resna napaka, je dodal Jonson: »Zelo odločno vztrajamo pri tem, da vsak centimeter ozemlja zavezništva ostane varen.«

Ideja o izhodu iz zastoja v Ukrajini s širitvijo vojne na baltske članice zveze NATO bi bila za Putina lahko mamljiva, a tudi nevarna, je dejal Norbert Röttgen, visoki nemški poslanec. »To bi bil za Putina ogromen dodaten riziko, da po neuspehu proti Ukrajini v vojaški konflikt preprosto doda še enega zelo močnega nasprotnika,« je dejal Röttgen. Kljub temu je dodal, da je Putin znan po prevzemanju velikih tveganj: »Kljub mojim dvomom moramo računati z možnostjo, da se Putin vede iracionalno in eskalacijsko,« poroča Index.hr.