V Bruslju prižgajo alarme. Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius bo v petek gostil izredni sestanek o vzpostavitvi protidronske zaščite na vzhodu EU, potem ko so številne članice poročale o vdorih ruskih vojaških dronov in celo bojnih letal v svoj zračni prostor.
Poljska in Romunija sta namreč potrdili številne vdore ruskih dronov, Estonija pa je poročala o vstopu ruskih lovcev MiG-31. Na Danskem so morali zaradi neznanih dronov začasno zapreti celo letališče v prestolnici, le nekaj dni pozneje pa so jih zaznali še nad štirimi drugimi letališči. Evropa je na nogah.
Bruselj zbira države in Nato

FOTO: Handout Afp
Na petkovem sestanku bodo poleg Kubiliusa sodelovali predstavniki devetih držav – od Bolgarije do Slovaške – ter Ukrajine in strokovnjak zveze Nato. Razpravljali bodo o tem, kakšne zmogljivosti za zaščito pred droni imajo članice že zdaj, kaj še potrebujejo in kako lahko pri tem pomaga Evropska komisija. Cilj je jasen: postaviti trden »dronski zid«, ki bo vključeval zaznavanje letalnikov in hiter odziv na vdore.
Tema ne bo ostala le v rokah strokovnjakov. Naslednji teden bodo o tovrstni zaščiti razpravljali tudi voditelji vseh članic EU na neformalnem vrhu v danskem Kopenhagnu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na nevarnosti že opozorila v svojem nagovoru o stanju v uniji in napovedala okrepitev obrambe.
Načrt do leta 2030
Evropska komisija bo oktobra predstavila podroben načrt z mejniki za krepitev obrambne pripravljenosti do leta 2030. Poleg protidronske zaščite ostaja v ospredju tudi nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji.
Evropa je torej odločena: zračni prostor mora biti varen – in to čim prej.

Letališči v Kopenhagnu in Oslu sta se ponovno odprli v torek, 23. septembra, nekaj ur po tem, ko so neznani droni v njihovem zračnem prostoru povzročili preusmeritev ali odpoved več deset letov, kar je prekrižalo načrte tisočev potnikov. FOTO: Sergei Gapon Afp