Evropska unija bo za pomoč Ukrajini namenila 90 milijard evrov! Kako visok znesek naj bi primaknila Slovenija?

V Bruslju so po maratonskih 15 urah danes zgodaj zjutraj le dosegli dogovor in podprli odločitev o zagotovitvi finančni pomoči Ukrajini. Državi bo tako Evropska unija v prihodnjih dveh letih namenila 90 milijard evrov, sredstva pa bodo podprta s proračunom EU in ne z zamrznjenim ruskim premoženjem, kot se je govorilo sprva. Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. »To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja,« je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.

»Bistvo je, da je po današnjem dnevu naša podpora Ukrajini zagotovljena,« pa je dejala danska premierka Mette Frederiksen, katere država je zadnjega pol leta predsedovala Svetu EU. Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov nasprotovala predvsem Belgija, kjer je sedež finančne institucije Euroclear, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke. Da ne bo EU za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini uporabila zamrznjenega ruskega premoženja, je zadovoljen tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. »Jaz sem zadovoljen s takšno rešitvijo. Sem jo že v četrtek dopoldne po tihem pričakoval, vendar pa je bilo treba stvari izpeljati, preden bi jo lahko obljubljali,« je po zasedanju v izjavi za slovenske medije dejal Golob.

Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. »Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več,« je poudaril. Kot je še povedal predsednik vlade, je glavni namen zamrznjenega ruskega premoženja, da se uporabi za vojno odškodnino oziroma obnovo Ukrajine, ko bo prišlo do miru.

Slovence seveda najbolj zanima, kolikšen del 90 milijard evrov bomo morali prispevati mi. Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden omenjal 700 milijonov evrov, a bi to bilo posojilo v obliki reparacijskega posojila na podlagi ruskega zamrznjenega premoženja v EU. Takrat namreč še ni bilo znano, za kakšne vrste posojila se bodo države članice odločile. »Skladno z zadnjim dogovorom, doseženem na včerajšnjem vrhu EU voditeljev, pri posojilu Ukrajini ne bo šlo za reparacijsko posojilo. Poroštva torej niso več aktualna,« so na vprašanje o višini slovenskega deleža pomoči Ukrajini odgovorili s finančnega ministrstva, niso pa navedli nobene konkretne številke.