Izrael stopnjuje napade na mesto Gaza, iz katerega beži na tisoče ljudi. Humanitarna kriza se poglablja, mednarodna skupnost pa je razklana – nekateri Izrael podpirajo, drugi ga ostro obsojajo. Vzporedno potekajo diplomatski pritiski, protesti po svetu, humanitarne akcije in pozivi k ustavitvi nasilja.
Izraelska vojska je po napovedi popolne ofenzive okrepila bombardiranje mesta Gaza. Od začetka operacij oktobra 2023 je bilo po podatkih palestinskih oblasti ubitih že 64.870 ljudi, več kot 164.000 je ranjenih. Samo v zadnjih dneh so bili napadeni tudi objekti agencije UNRWA, med njimi sedem šol in dve zdravstveni ustanovi, kjer so zavetje iskali razseljeni Palestinci.
Šejk ZAE med pogovorom s Sugionom, ministrom za zunanje zadeve Indonezije, med izrednim vrhom arabsko-islamskih voditeljev v Dohi. FOTO: Eissa Al Hammadi/Uae President Via Reuters
Prebivalce so pozvali, naj se umaknejo na jug Gaze, a številni ostajajo v mestu, saj so bila tudi t. i. humanitarna območja že večkrat tarča napadov. V Gazi je bilo samo v nedeljo ubitih najmanj 53 ljudi, danes najmanj 25, od tega 16 v samem mestu. Iz mesta Gaza je po navedbah izraelske vojske zbežalo več kot 300.000 Palestincev, po lokalnih virih okoli 350.000.
Katarski emir: »Gre za očitno, zahrbtno in strahopetno agresijo«
Diplomatski pritisk na Izrael se krepi. Voditelji arabskih in islamskih držav so na vrhu v Katarju obsodili izraelski napad v Dohi in pozvali k ostrejšemu odzivu na kršitve mednarodnega prava. Katarski emir je dejal, da gre za »očitno, zahrbtno in strahopetno agresijo«. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je ocenil, da izraelska politika »ogroža celotno regijo« in pozval k privedbi izraelskih uradnikov pred sodišče. Podobno stališče so zavzeli tudi voditelji Egipta, Jordanije in Iraka.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio pred srečanjem z izraelskim predsednikom v Jeruzalemu. FOTO: Nathan Howard Afp
Na strani Izraela stojijo ZDA. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Jeruzalemu premierju Benjaminu Netanjahuju zagotovil, da lahko »računa na neomajno podporo«, dokler Hamas ne bo izkoreninjen. Ob tem je kritiziral načrte držav, ki razmišljajo o priznanju Palestine, saj to po njegovem mnenju »opogumlja Hamas«. Netanjahu pa je znova poudaril, da se Izrael »ima pravico braniti tudi zunaj svojih meja«.
Protesti in pritiski v Evropi
V Španiji so propalestinski protesti privedli do odpovedi zadnje etape znamenite kolesarske dirke Vuelta. Premier Pedro Sanchez je protestnike pohvalil: »Španija sije kot zgled in vir ponosa.« Vlada je šla še dlje – prepovedala je prodajo orožja Izraelu, preklicala skoraj 700 milijonov evrov vredno pogodbo za raketomete in na črno listo uvrstila izraelska ministra Itamarja Ben Gvira in Bezalela Smotriča. Opozicija ji očita, da je državo spravila v mednarodno sramoto.
Aktivistka Greta Thunberg je znova odplula proti Gazi v okviru mednarodne humanitarne pobude za prekinitev izraelske pomorske blokade in dostavo nujnih zalog Palestincem. FOTO: Zoubeir Souissi Reuters
Podporo Palestini kažejo tudi na Norveškem – tamkajšnja nogometna zveza bo izkupiček kvalifikacijske tekme za SP proti Izraelu namenila organizaciji Zdravniki brez meja, investicijski sklad pa je dodal še 260.000 evrov donacije.
Mednarodni pritiski prihajajo tudi iz Velike Britanije. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je sporočilo, da od septembra 2026 ne bo več sprejemalo izraelskih častnikov na študij na Kraljevi akademiji za obrambne študije. Odločitev je Izrael označil za diskriminatorno in nevarno.
Humanitarne pobude
Medtem je iz Tunizije proti Gazi izplula flotilja s humanitarno pomočjo in več sto aktivisti, med njimi tudi Greta Thunberg. »Poskušamo poslati sporočilo prebivalcem Gaze, da svet nanje ni pozabil,« je dejala.
Izraelska vojska je 9. septembra napovedala, da bo v mestu Gaza stopnjevala napade in prebivalcem ukazala, naj zapustijo mesto. FOTO: Omar Al-qattaa Afp
Posebna poročevalka ZN Irene Khan je obtožila Izrael, da »namerno ubija novinarje v Gazi«, da bi prikril dogajanje. Po podatkih organizacije Novinarji brez meja je bilo doslej ubitih najmanj 210 novinarjev.
Jemenski konflikt in širši kontekst
Na seji Varnostnega sveta ZN je Slovenija obsodila tako napade hutijevcev na Izrael kot izraelske napade v Jemnu. »Ti napadi in protinapadi se morajo končati,« je poudaril predstavnik Slovenije Klemen Ponikvar.
Medtem ko Gaza šteje nove žrtve in se prebivalci izčrpani selijo proti jugu, svet ostaja razdeljen. Eni obsojajo Izrael in uvajajo sankcije, drugi mu dajejo politično in vojaško podporo. Humanitarne akcije, protesti in diplomatski pritiski pa kažejo, da vojna v Gazi ostaja središče globalne pozornosti – in napetosti.
Fotografija iz Palestine, Mati Khaleda Al-Shinbarija, palestinskega najstnika, ki je bil v sredo ubit v izraelskem napadu, medtem ko je iskal pomoč v severni Gazi. FOTO: Mahmoud Issa Reuters
